Letos mineva sto let odkar je povest Ivana Tavčarja začela izhajati v podlistku Ljubljanskega zvona. Ob tej obletnici se je na Visoški domačiji odvilo precej dogodkov.
Lepi kraji, kamor je Ivan Tavčar postavil povest Cvetje v jeseni (in seveda med Goro in Blegoš- povsem levo na sliki)
Predstavitev knjige Cvetje v jeseni v poljanskem narečju in same povesti v poljanskem narečju. Sledil je muzikal Cvetje v jeseni. Odprli so teniško igrišče ob dvorcu, ki ga je pred 120 leti zgradil Ivan Tavčar, na katerem je kasneje potekal celodnevni turnir po starem. V nedeljo je sledil pohod na Blegoš, za katerega mi je neznansko žal, da se ga nisem udeležila, saj je bil lepo popestren z odlomki iz povesti. Nazadnje še postavitev novega (starega so ukradli) doprsnega kipa dr. Ivana Tavčarja v kapelico nad njegovo grobnico.
Odlomek iz dramatizacije v poljanskem narečju
Nova knjiga: Dramatizacija povesti v poljanskem narečju
Originalna povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni in
spremna beseda Andreja Šubica
Tavčarjev dvorec je bil svečano obsvetlen. Na pročelju so se vrteli odlomki iz knjige in slike Tavčarjeve rodbine
To izjemno lepo povest o ljubezni, ki se prebudi med mlado Meto in Janezem, je Tavčar postavil v kraje pod Blegošem. V povesti, katero priporočam v branje vsem, lepo opiše lepoto naših hribov; Blegoša, Starega vrha, Koprivnika in Mladega vrha. Obenem pa prikaže bedo in trplejne takratnih revežev, torej ljudi, ki so živeli kot bajtarji od pomoči dobrih gospodarjev, pri katerih so lahko delali kot dninarji. Presunljiv primer kočarja Skalarja, ki ga Janez sreča, ko prvič obišče sorodnike na Jelovem brdu. Skalar je bil po krivem obtožen, da je ubil bogatega soseda Kalarja in zato 16 let sedel v Gradiški (zapor v Stari Gradiški na Hrvaškem ) Preproste bsede žene Luce, ki pripoveduje o tem, kako je živela sama, izobčena od cele vasi in je svojo malo hčerkico, ki je umrla od lakote morala pokopati ponoči.....
Odlomek iz povesti kjer Kalar prosi Skalarja za odpuščanje
.....Do hlapca Danijela, ki ima težave s pijačo in ga le ta na koncu pahne v beraštvo in dekle Lize, ki pa se le "postavi na noge" in na koncu zaživi kot žena v lastni hiši, ter življenja in običajev na kmetih.
Koliko krat sem videla film, ne vem več. Morda je že premalo prstov na obeh rokah. Vedno ga rada pogledam. Zaradi čudovite zgodbe in predvsem zaradi prelepih posnetkov mojih dragih domačih krajev. Škoda pa se mi zdi, da se na televiziji ne predvaja igra, ki so jo domači, poljanski igralci, igrali pred mnogo leti. Igrana je v pravem poljanskem narečju (v filmu govorijo zgornje gorenjsko narečje). Je pa res, da je za širši slovenski krog morda malce manj zanimiva zaradi jezika samega.
Ko sem pred letom imela priložnost iti gledat muzikal Cvetje v Jeseni v Medvodah, sem bila kar malo skeptična. Ali bo to to. Ali bo le slaba kopija filma. In moram reči, da sem bila navdušena. Zelo dobra igralska zasedba, čudoviti tenor Matjaža Robavsa in meni že tako vedno zelo všeč Nina Pušlar. Vsi ostali glasovi ubrani in res vrhunski.
Za predstavo na prostem Na Visokem ob Tavčarjevem dvorcu sem karte kupila že pred meseci, da jih slučajno nebi zmanjkalo. S sestrama Veroniko in Ido, tetama Minko in Anico ter mamai in atijem smo si to predstavo ogledali. In spet sem bila navdušena, tako kot prvič. Prav tako brezhiben nastop vseh igralcev-pevcev je navdušil občinstvo, da je sledil dolg stoječ aplavz.
Prav vsem pa toplo priporočam, da vzamete v roke knjigo in preberete povest. Saj je v njej še precej lepih odstavkov, ki jih pač v igri ni mogoče prikazati.
Še en lep odlomek opisuje naš Blegoš
Dovolila sem si objaviti odlomke iz nove knjige z namenom da prebudim "firbca" in povest v knjižni obliki še kdo vzame v roko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar