Danes je Dan zemlje, 50 obletnica odkar se obeležuje. Če se le da, vsako leto malo "popraznujem". Odločila sem se, da grem gledat sončni vzhod na Križno goro.
Že več tednov sem zaradi korona virusa doma in temu primerno se je tudi moje jutranje vstajanje iz nekdaj pete ure, prestavilo nekam med sedmo in osmo. Zato sem nastavila uro in ko me je malo pred peto budila ni veliko manjkalo, da se nisem le obrnila in še za dve uri zaspala. A vedela sem, da me čaka lepo jutro. V nahrbtnik sem dala vodo, jabolko za zajtrk in fotoaparat. Vzela sem tudi lučko, saj je bila zunaj še trda tema.
Slikano s flešem
Ko sem prišla do gozda, se je pot komajda videla, a lučke nisem hotela prižgati saj sem zelo blizu zaslišala sovo, kar mi je bilo zelo všeč in je nisem želela prepoditi. Hodila sem čimbolj potiho, da sem poslušala vse zvoke, ki jih je zjutraj v gozdu polno. Od sove, detlov, ptičjega petja, ki se je najprej slišalo le tu in tam, a z vsakim metrom je bilo bolj živahno. Prepodila sem srne, ki sem jih videla le kot sence, ki so se zgubile pod stezo. Poslušala sem šumenje med drevesi, ki ga je najbrž delala kakšna lisica ali jazbec.
Dolina se prebuja
Daleč tam dol pri njivi so se pasle tri srne
Na vzhodu se je pričelo daniti in ko sem prišla nad zaselek Caverno in ven iz gozda, je bilo že tako svetlo, da sem spodaj na travniku gledala tri srne, ki so se pasle, a so bile predaleč, da bi jih slikala.
Ko sem prišla do cerkve, je do vzhoda manjkalo le še nekaj minut. Nebo je bilo rdeče in tokrat nisem slikala toliko kot običajno slikam vzhod, ko imam potem xnajst slik. Naredila sem le par fotografij. Danes sem se le sedla v travo in uživala v vzhodu. Kar dolgo, toliko, da se je sonce že kar lepo dvignilo nad horizont.
Še čisto malo...
...že čez nekaj sekund
Čudovito....
Triglav se danes ni videl
Moji "polanski griči" pa
Na vrh so pričeli prihajati drugi pohodniki, zato sem se odpravila nazaj v dolino. Sonce me je že lepo grelo in nekje na sredi spusta sem zaslišala prvič letos tudi kukavico, tako blizu, da sem samo obstala in gledala po drevju, kje je. A je po šestih ku-ku-jih utihnila. Prva misel mi je bila (pa res nisem vraževerna), da če mi napoveduje takšno leto, kot je to jutro bom zelo vesela.
Doma sem Igorju povedala. da sem slišala kukavico mi je v hecu rekel: "Ti pa brez denarja, kajne?"
Tudi tale mi je pel - kos
Ponekod je bila rahla slana
Spet in še vedno pa vse vas, ki hodite te dni v naravo lepo, lepo prosim, ne odmetujte papirjev (nekdo je odmetava papirčke od bombonov vso pot, kakor Janko in Metka drobtine) in robčkov vseokrog.
Dajte zemlji s tem darilo.
Spet sem prinesla v dolino vrečo smeti😠
Danes je tudi dan čebel. Čebele oprašujejo dve tretinji naše rastlinske hrane (ki je tudi hrana za živali) in 85% vseh cvetlic. Spoštujmo jih in poskrbimo, da bodo preživele (ne škropimo sadja, oz. le zvečer, poleti v vročini jim nastavimo vodo....)
"Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri
leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več
živali, ni več ljudi …" (Albert Einstein)
