Moja Ajda

Danes pa le ena pesmica, za katero so me prosili da jo dam na dan. 

O naši Ajdi, ki še vedno, čeprav sedaj le še ponoči rabi svojo ajo in kadar mora kakšno stvar temeljito razmislit (in je nihče ne vidi) rada "cuza" palec.

 Tole pa je njena rizbica (5let) Pikepolone, superjunakinje iz risanke.

NAŠA AJDA

Naša Ajda je velika.

Punca zdaj je kot se šika.

Čevlje sama si obuje.

In obleče se brez muje.

Sama ven gre na dvorišče.

Sama družbo si poišče.

In s kolesom čisto sama,

pelje se kot prava dama

A zvečer ko temna noč,

se prikrade na dvorišče,

naša Ajda kot nekoč,

naročje mamino poišče.

Mama pesmico zapoje:

»Tiho, tiho, dete moje«

Prstek se med zobke skrije,

v dekco  ajo se zavije

Mamica vse uredi,

nočne strahce prepodi.

In šele takrat lahko

Ajda mala spi sladko.

 

(sem vedela da imam nekje še tole lepo slikco naše Ajde, z ajo in prstkom)

Koloka bejbe na Pokljuki

  Za en nepozaben vikend res ni treba veliko.  Klic in rezervacija hiške ter pet deklet (žena, mam, babnc....), ki so Za. In ko se rezervacija poklopi še (skoraj) z rojstnim dnevom ene od nas je recept za dva lepa dneva tu. 

  Na hitro smo se dogovorile in se v petek po službi napokale v Simonin kombi ter se odpeljale v naš vikend. V hišo na Pokljuki, kjer smo preživele lep konec tedna.

  Petkovo popoldne in večer smo preživele v hiški, zakurile kamin in presenetile Karmen z darilom. Večer smo nadaljevale ob prijetnem pogovoru in toplem kaminu.

 Naslednje jutro z vstajanjem nismo hitele. Toliko smo pokukale ven iz hiške, da smo občutile res pravi in prvi letošnji mraz, saj je bilo nekaj stopinj pod ničlo. Po zajtrku in kavi smo se vseeno odpravile v lep sončen dan, proti Viševniku.

  Viševnik je lep zelo razgleden dvatisočak. Pot nanj pa pelje najprej preko smučišča nato se za nekaj metrov izravna  pod sedaj že golimi macesni, zadnji del pa najprej malo manj strmo med rušjema se prav kmalu kar pošteno postavi pokonci in nas po golem južnem  pobočju pripelje do vrha. Zadnji del poti gre po grebenu, kjer se na severno stran pogled odpre na dolino Krme in sosednje gore Rjavino, Cmir, Tosc, Draški vrh in seveda Triglav.  Severna strma stran Viševnik je bila že precej lobeljena od ivja in precej leden veter je pihal iz doline. Na vrhu smo naredile par slikic in se kar hitro vrnile nazaj v dolino.

 

Pripravljene na Viševnik

 

Napad....

 

Dobre volje pa res ni manjkalo

 

 

 

 

 

 

Sanda v strmini

 

 

 

 

 

Karmen in Debela peč - naš cilj naslednjič

 

Na vrhu je bilo kar precej pohodnikov

 

 

Oranžno-črno na vrhu Viševnika?

 Gorske kavke? Neeee - Kolokovke?

 

Draški vrh in Triglav

 

No, bile so tudi gorske kavke, jedle so iz roke.

 

Gremo nazaj v dolino

 

Lej jo, lej jo.....  

 

Smo iskale palčke, eno žabo smo sicer našle, 

Simona je tudi nekaj poizkušala a se žaba ni niti malo spremenila :-) :-)

 

Vode je dovolj, zdej pa sneg delat

 

Simona je enga dobila.....športnika

  Ker je Karmen praznovala nas je povabila na odlično kosilo v hotel, še prej nam je pa kar na parkirišču pripravila odlični aperol kokteil in smo nazdravile.

 Ko smo se vrnile v kočo sem se odločila še za sprehod po planini Goreljek, kjer se mi je pridružila še Karmen. Kasneje se je morala vrnila domov, ker jo je v nedeljo čakal še en pohod. Me pa smo večer ob kaminu in klepetu potegnile krepko v nedeljsko jurto. 

 

S Karmen sva šli še na večerni sprehod

 Čeprav smo imele v načrtu v nedeljo še en pohod do Lipance nas je pričakalo zelo hladno in oblačno jutro. Pihal je veter in naletaval sneg. Zato smo bile vse hitro sklepčne, da se le sprehodimo po planini. 

 

In še vse ostale naslednje jutro na sprehodu

 

Tudi na Pokljuki imajo zvonček želja

 

Termometer je kazal -5 stopinj

 

Krave se pa še kar pasejo

 

Barje na Goreljku

 

Kapela sv. Antona Puščavnika. 

Tu je v poletnih mesecih maša vsako nedeljo

 

Nedaleč od naše hiške sem našla še grobišče, kjer je pokopanih 86 partizanov

 Bil je res lep vikend poln vsega, tu nisem napisala niti približno ne vsega. Nekaj spominov mora ostati le naših, sigurno pa ta vikend v tej zasedbi ponovimo. 

Ratitovec

 Včerajšnji dan smo z Igorjem in Ido imeli sicer drugačne namene, a je vreme bilo zjutraj zelo kislo in megleno. Zato smo se kakšnemu večjemu pohodu odpovedali. Ko pa se je že pozno dopoldne začelo kazati sonce, sem poklicala Ido in smo se na hitro dogovorili, da je treba dan izkoristit. 

 Ratitovec bo ravno pravi za preostanek dneva. 

 Najprej smo morali priti do Prtovča, a je običajna cesta zaprta. Urejen je obvoz preko Podlonka. Vas, ki jo je tudi vredno videti. Postavljena v izjemen breg, a urejena in vse strmine pokošene in obdelane. 
 Ko smo prišli na Prtovč in parkirali pred cerkvico nas je pričakalo sonce, ki pa se je kmalu skrilo. 

 

Proti tistemu sedelcu tam gori

 

Najprej se pot malo spusti, a se takoj strmo dvigne

 

Če pa tale voda ni pitna, potem ni nobena. 

 

Vode je bilo povsod vse polno

 

Na Podnu (Poldnu-ne vem kako je prav) nas je spet ujela megla

 

 Veter je podrl smreko, zanimivo je na kakšni skali in s kako malo zemlje je rasla ta smreka, korenine je imela razvejane daleč naokoli

 

Pa spet malo sonca

 

Na tej skali pa rastejo velike planike (kadar rastejo)

 

 Razgledi so bili prav zanimivi, četudi ni bilo sonca, (Igor - GOPRO kamera)

 

 Ta slika me pa asociira na une slike nog na plaži, hehehe.

Aja - tamle vmes se je izza megle lepo pokazal Triglav 

 

Tudi pri koči je bilo prijetno toplo in celo malo sonca

 

Vračali smo se na drugo stran - na Razor in nato proti lovski koči

 

Malo niže pa spet megla, ki nas je spremljala vse v dolino

 

Se že zbujajo 

 Prijeten kratek pohod, primeren za dopoldne, ali popoldne. Če bi pri koči posedeli le še pol ure več bi zaradi megle in oblačnosti že rabili lučke. Še to, v koči imajo zelooo dobre flancate. 

(Precej slik je naredil Igor z GOPRO kamero)