ponedeljek, 23. oktober 2023

Spodnja Štajerska - izlet v kraje pod Bočem s TD Stari vrh

 Tokrat nas je pot odpeljala, no, pravzaprav je bil to naš šofer Jani z avtobusom, na izlet v spodnjo Štajersko. V kraje pod Bočem, ki se kljub temu, da ima le skromnih 978 metrov že od daleč vidi in prav tako se iz njega razgled razprostre daleč naokoli, saj je znan kot zadnja vzpetina v verigi Karavank. 


 
Prvi kratek postanek za kavo

A nanj se nismo povzpeli, smo pa obiskali nekaj zanimivih krajev pod njim. Najprej smo se ustavili še malce prej. Žiče so bile naš prvi cilj. Tu smo obiskali kmetijo Kalšek, kjer se ukvarjajo s pletarstvom, žganjekuho in  z vinogradništvom. Predstavili so nam svoje obrti in nas tudi zelo lepo postregli z domačimi "izdelki" iz kotla in soda. 

 

Gospa nam je pokazala kako se delajo "vitre" iz vrbe... kako se cepi vrbova vejica, s katero potem opletejo steklenice, ali naredijo košaro 


Tudi mi smo jim pustili darilca v zahvalo. Osolnik, ki ga je izdelal Marko Oblak in spominek društva, pleteni košek Mirka Štiblja

Priznanja, ki jih ima kmetija Kalšek za pletarske izdelke, za svoja žganja in tudi za marmelade in ostale izdelke iz sadja

Naš predsednik Tomaž Ažbe s pletenim klobukom
 (Če ni slamnik, ali je potem vrbnik!? Pleten je iz vrbe😀)
 
Njihove izdelke smo tudi degustirali  

Tudi za domov smo nekateri nakupili "kolače"
 
Pletarja Mirkota je seveda to delo zelo zanimalo
 

Četudi smo bili v Žičah in bi marsikdo pomisli (tudi jaz sem), da bo naš naslednji cilj Žička kartuzija, smo se odpeljali naprej. Ustavili smo se v Studenicah. Majhnem kraju, ki je svoje ime dobilo po svojem zelo vodnatem zaledju in izviru toplega potoka, ki teče preko trga Studenice. Voda je znana kot zdravilna in ima ves čas konstantno temperaturo okoli 15°C. Naselje se nahaja čisto pod Bočem in prav pod izviri studenca se nahaja tudi samostan, kis mo ga obiskali. Tu je na začetku 13. stoletja, Zofija Rogaška zgradila cerkev in bolnišnico ter tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperška. Sestri sta bili iz bogate družine, tako kot tudi večina ostalih dominikank, ki so s svojo doto skrbele za samostan. V samostanu so se sestre dominikanke ukvarjale z oskrbo bolnikov, tako telesnih kot duševnih. Samostan, je sedaj v zasebni lasti podjetja Enertek, ki se ukvarja s sončno energijo in ostalimi naravnimi obnovljivimi energerskimi rešitvami. 

Podjetje samostan obnavlja in v njem načrtujejo urediti welnes z vsem kar sodi zraven. 

Samostan je zaprt in se obnavlja
 
Zofija Rogaška, ustanoviteljica samostana. V ozadju pa razvaline Studeniškega gradu 
(nad njeno glavo na hribčku)

 
Vodička nam je predstavila zgodovino samostana in trga Studenice
 
Topla voda
 
Zdravilni izvir
 
Cerkev v samostanu je farna cerkev, posvečena svetim trem kraljem. 
Krasijo jo razkošni baročni oltarji

Mučenik prinešen iz Rima v krsti
 
Nunska empora - zaprti kor, kjer so maši prisostvovale nune, ki so do kora dostopale direktno iz samostana 

Na koru so tudi stare orgle

Stranska kapela, kjer je upodobljena Roženvenška Mati božja, ki sv. Dominiku podaja rožni venec

Čisto pod korom v precejšnji temi je tale lepa upodobitev svete družine s tremi kralji 
in dvema angeloma

Za samostanom se razprostira velik vrt....

.....okoli katerega je speljana učna pot, ki smo jo obhodili. 
 

Ko smo si ogledali samostan in cerkev je bil že čas za obisk še zadnje naše destinacije - Križeča vas. Vas je bila že večkrat nagrajena kot najlepša slovenska vas. Ponaša pa se tudi s priznanjem za drugo najlepše urejeno vas v Evropi. Resnično je vas lepa in urejena. Sprejel nas je mladi vodič, ki nam je najprej predstavil mlin na veter. Nato smo se sprehodili še do skupne hiše sredi vasi - hiše kruha, v kateri je krušna peč in kjer lahko celotna vas peče kruh. V vasi je še urejena oglarska hiša in razstavljena stara preša. 

Preša in mlini za sadje
 
stara kovačija
 
Na tem področju skoraj stalno piha, vodič nam je povedal, da je imel mlin lani skoraj dvesto delovnih dni, ko je bil veter dovolj močan, da je obračal krila. Namleli pa so okoli sedem ton pšenične moke 


 
Tudi brez vetra se da
 
Hiša kruha sredi vasi

 
Prestižno evropsko srebrno priznanje

V hiši je samo krušna peč, velika  miza in pripomočki za peko (manjka le mentrga)
 
 

Sredi vasi stoji gostilna Pri Dvojčicah, kjer smo že pošteno lačni počakali na odlično kosilo. Tudi to gostišče je že večkrat prejelo priznanje Zlata vrtnica za najlepše urejeno gostišče. 

 

Čakal nas je le še povratek domov. 

Izlet je bil lep in zahvaljujemo se vsem udeležencem za prijetno družbo. Frenku pa za odlično izbiro destinacij in organizacijo izleta.


 

  

nedelja, 8. oktober 2023

Brezje

 

Kot že več let zapored je ena od jesenskih sobot namenjena romanju na Brezje. Prvič sem na to pot šla pred točno šestimi leti, točno na ta dan. Zadnja leta mi je nečakinja Lucija vedno rekla, da bi tudi ona rada šla z nami. Pot ni lahka, sploh ne za otroka. No Lucija je sedaj že velika punca in letos je šla z nami.



Seveda smo imeli rezervo in dežurstvo, saj bi v primeru da bi poti ne zmogla,  prišel Igor z avtom. A brez skrbi. Res je presenetila in vso pot prehodila brez težav, če odštejemo to, da je kooomaj čakala kdaj bo malica, saj ji je mami za na pot pripravila pohančke.

Ob sedmi uri smo se iz Javor odpravili mami, Ida, Lucija, teta Anica, sestrična Neža, Mirko ter jaz. Poti ne bom opisala. Naj jo opišejo fotografije.

Le to: izbrali smo res lepo soboto, ravno prav toplo in zelo sončno. Razgledi so bili prelepi in celo pot smo uživali. Hodili smo počasi, vmes opazovali okolico in naravo in se  - imeli res fajn!

 
Zjutraj pred odhodom 

Skozi Javorje

Domača cerkev

Cesta v gradnji

Sonce je komaj vstalo izza Gabrške gore

V dolini so bile megle Javorje in Lom pa kot običajno nad njo

 


Proti Četeni Ravni

Pri Tavčarju, mimo kipa dr. Gregorje Kreka

Cerkev sv. Brikcija v Četeni ravni, ki ima čisto novo streho na zvoniku

Četena Ravan pod nami in meglice v dolini

Na Prevalu

Razgled na Karavanje in Julijce


Komaj dovolj velika klopca za obe

Pri Žgajnarju v Zaprevalu teče dobra voda.
Na poti je vode povsod dovolj in s sabo ni potrebno nositi velikih zalog, meni, ki veliko popijem zadostuje pol litrska flaška. Vsaj pet krat (če štejem še trgovino v Selcih) lahko točimo vodo na urejenih izvirčkih


Žgajnarjeva hiša v Cvetju

Preko smučišča









 

Stari vrh j eže za nami

Lucija
 
 
 
Še enkrat

Ida in Neža pa sta vmes, ker sta imeli dovolj časa, iskali tudi jurčke


Na Golici, čakal nas je spust v Selca


 



V Selcih smo v pekarni kupili malico in nadaljevali romanje. Pred nami je bil najdaljši vzpon do Jamnika




Konec vzpona in čas za kratek počitek



Jamnik

Končno kosilo in  Lucijini pohančki

Posedli smo po travi in pojužinali


Na spustu proti Kropi smo imeli nekaj težav, saj je bil gozd na nekaterih delih skorajda neprehoden zaradi vetroloma. Plezali in pretikali smo se preko podrtih dreves


Ida, polna energije nas je čakala



Na poti proti Kropi so v gozdu skriti palčki, Lucija jih je našla enaindvajset. No tega ni štela mednje




V Kropi ob šoli kratek počitek


Prišli smo do srčka


Še zadnji klanec

Lucija vesela, da je zmogla vso pot, čaka jo le še zadnjih nekaj korakov



Preko avtoceste 

In smo na cilju
 



 
 

Naša skupinica je srečno prišla na Brezje. 
 
Hvala vsem za lepo doživetje in lep dan.