Pošteno smo že zakorakali v leto 2020 in za konec meseca februarja, ko naj bi bila zima na vrhuncu svojih moči (ali pa naj bi vsaj še trajala, če drugje ne, pa vsaj na smučišču) smo na koledarju označili dan za Zimski pohod. Prvi v sklopu pohodov, ki preko celega leta povezujejo letne čase in dogodke pod Starim vrhom in jih že peto leto poznamo pod skupnim imenom "Od cvetja do jeseni".
Tudi snežaki niso več, kar so bili. Ta dva se kljub soncu še vedno smejita
(lepa dekoracija pri enem od vikendov)
Letos je pohitel tudi sv. Valentin, ki se ni držal koledarja in je korenine odklenil že precej prej kakor ponavadi (na svoj god 14. februarja). A morda je ravno prelep sončen in že skoraj pomladni dan privabil preko šestdeset pohodnikov, ki smo se zbrali zjutraj na Grebljici in se odpravili na Zimski pohod po pobočjih naših lepih hribov. Pod Starim in Mladim vrhom in pod Koprivnikom v lepo sončno vas Žetino.
Vpis
Na letošnjem zimskem pohodu je bil tole skoraj ves sneg kar smo ga videli
(še ta je umeten)
Po vpisu in skupinskem fotografiranju smo se odpravili na pot. Najprej mimo družinskega parka na Grebljici, ki v tem letnem času še miruje in čaka na toplejše dni. Zavili smo na pot, ki nas je skozi gozd pripeljala do vikend-naselja Podvrhom. Mimo vikendov smo se spustili v vas Podvrh in se nato po že znanih poteh preko travnikov in skozi gozdove podali v smeri proti Blegošu. V letošnjem letu bomo tod še hodili, a bo naš cilj bodisi Blegoš ali pa Koprivnik. Danes pa smo hodili proti Žetini.
Blegoš
Stari vrh (in Ida)
Pot
je peljala skozi gozdove in le redko smo lahko opazovali razglede na
Malenski vrh (Goro) in naprej na Polhograjce. Povzpeli smo se do mesta
ki ima ledinsko ime Na jezercih, saj so tu med drevjem ob spomladanskih
otoplitvah, v letih, ko je bilo še veliko snega, nastajala manjša
jezerca. Danes je bilo le malo močvirja.
Na običajnem mestu, ob
studenčku, kjer teče zelo dobra, a v tem času
ledeno mrzla voda, smo se ustavili in kdor je želel se je lahko okrepčal
s šilcem domačega.
Postalo je toplo in smo že slačili zimske jakne
Zadaj Malenski vrh
Mladi pohodniki
V klanec
Eno od jezerc - letos suho
Mrzla, mrzla voda
Od tu naprej se je pot samo še spuščala. Hodili smo po stari poti, kjer
smo lahko sledili oznakam za pot Cvetja v jeseni, ki v nasprotni smeri
iz Poljan pelje na Blegoš.
Kmalu smo med starimi tepkami zagledali
strehe hiš v Gorenji Žetini, pred nami pa se je dvigoval Blegoš.
Spustili smo se do kmetije Andrejon - hiša odprtih vrat, kjer sta nas že
čakala gospodar Marko in Anka z malico - še toplim kruhom z domačo
zaseko in sirom ter pravimi domačimi pustnimi krofi - danes je vendarle
pustna sobota.
V Žetino
Pri Andrejon
Lačni pri nas ne boste
Tudi kupi se lahko
Gospodinja Anka v dobri družbi
Po postanku, počitku in malici ter seveda nakupih najboljšega domačega sira, smo se odpravili nazaj. Vračali smo se mimo slapu Pod Rancka, ki pa je komajda malo škropil preko stene. V tem času bi moral biti to precej bolj "vodnat" slap.
Slap Pod Rancka
Nadaljevali smo po poti ali stezi, ki je še pred letom peljala skozi senčnate gozdove, sedaj pa smo hodili nad posekami, kjer so (morda zaradi lubadarja) posekali vse drevje. Mimo male soteske, kjer mi je žal, da se nikoli ne ustavimo toliko, da bi si jo lahko ogledali (pravijo ji Za čelam) smo prišli v Brinje.
Pogled nazaj v Žetino in Blegoš
Mimo soteske Za čelam
Brinje
Mlinček na... Pizdnci.... (staro, staro ime za ta izvir)
Matikuše ali U maln, kjer se je konec druge svetovne vojne zgodila velika tragedija saj so nemci mlin požgali in v ogenj zmetali očeta, mater in njune otroke ( le dva, najmlajša sta ostala živa, ker sta bila pri sosedu)
Resje že cvete, ognjeno rdeče je....
Lep zaselek z nekaj hišami od koder je že lep razgled na našo dolino. Mimo Matikuš (Malna, ki ima zanimivo zgodovino in bi morda na katerem od naslednjih pohodov tudi koga zanimala) smo se vrnili nazaj v Podvrh. Še nekaj minut in bili smo nazaj na našem izhodišču na Grebljici pri Brunarici Kopa, kjer nas je g. Pečko že čakal z odličnim golažem, ki smo si ga z veseljem vsi privoščili.
Vrnili smo se spet pod Stari vrh
"Riglčki", ki so bili zjutraj še zaprti sedaj nastavljajo cvetke soncu
Golaž, kruh in flancati za konec.
Čeprav je moj oče dejal, da je to zato, ker smo verjetno stopili na "ta lačno korenino", ki jih je baje v teh koncih kar precej. Za posladek smo dobili še krhke flancate in presenečenje: obiskala nas je ena lepa čebelica. Najbrž je toplo sonce tudi njo že zbezalo iz panja.
Čebelica
Lep pohod za uvod v novo sezono. Naj povem da je z nami na pohodu bilo tudi pet nadebudnih mladih pohodnikov starih od 5 do 7 let in vso pot smo se prav fino zabavali.
Se vidimo na naslednjem pohodu 27.aprila, ko bomo šli na Pohod s pesmijo. Prinesite s sabo veliko dobre volje, za ostalo kot običajno poskrbimo mi.
