25. junij, praznični dan. Dan Državnosti, ko se je Slovenija pred dobrimi tremi desetletji odločila za samostojno in neodvisno pot v prihodnost.......Vsekakor dan, ki se praznuje in na pohodu, ki smo se ga na ta dan udeležili v Javorjah smo lahko občudovali vsaj majhen delček te naše čudovite Slovenije.
V prejšnjih letih nam vreme na ta dan ni bilo naklonjeno. Pred dvema letoma je pohodnike v Žetini presenetil skorajda orkanski veter in naliv, lani pa je zaradi slabega vremena pohod sploh odpadel.
A letos je bilo vreme kot naročeno. Zjutraj se nas je v Gostilni Blegoš zbralo točno 40 pohodnikov.
Pohod smo pričeli pri farni cerkvi svetega Tilna v Javorjah. Po ogledu cerkve, ki je posebna predvsem po postavitvi orgelj in zbora, ki v tej, naši cerkvi ni na koru, pač pa pred glavnim oltarjem, ter po lepem lesenem parketu. V cerkvi je na levi strani oltarja gotska Pieta (kip žalostne Marije z mrtvim Jezusom v naročju) iz leta 1440.
Farna cerkev sv. Tilna v Javorjah
Po slikanju pred cerkvijo smo se po stari, nekoč zelo uporabljeni stezi spustili v vas Dolenčice do rojstne hiše svetovno znanega slikarja Antona Ažbeta, kjer nas je njegova pra, pra, pra nečakinja Katarina Ažbe Peternel peljala v spominsko sobo, ki je po prenovi hiše ostala v prvotnem stanju, še iz 17. stoletja, ko je bila hiša zgrajena. Katarina nam je zelo dobro in zanimivo na kratko opisala življenje in delo slikarja, ki je sicer v sobi opisano na steklenih tablah ter nam pokazala nekaj reprodukcij njegovih slik.
Prenovljena rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta
Lepo urejena spominska soba Antona Ažbeta
Ažbetova Zamorka --res umetnina
Pevska vaja
In slikr med izdelavo slike Pevska vaja
Pot smo nadaljevali naprej skozi vas, proti mlinu v Sevnici. Hodili smo po poti, kot pred mesecem dni na Pohodu s pesmijo. Tam, kjer smo se na prejšnjem pohodu začeli spuščati proti Lomu, smo danes zavili na višjo stezo in se pričeli dvigovati proti Gori. Ozka steza nas je naprej pripeljala na pot, ki pripelje iz Hleviš, a smo jo po nekaj deset metrih spet zapustili in zavili na stezo, ki nas je mimo nekdaj ogromne smreke - "Ta debela smrejka" smo ji rekli, pripeljala prav do asfaltne ceste, ki se je malo više končala pri cerkvi Marijinega vnebovzetja na Gori.
Lepa okolica hiše v Sevnici, ogromno vrtnic
Tule smo pred mesecem zavili navzdol v Zakobiljek
Malo po poti....
....in spet na stezo
Podrta "ta debela smrejka"
Ostal je le še štor. V prsnem delu je imela smreka obseg 462 centimetra
Z nami so bili tgudi štirje mladi pohodniki. Bravo vsem štirim.
Tule pa najmlajša dva
Divje svinje so iskale črve
Javorje
Smo že pri cerkvi
Za takšne slike nisem imela veliko časa, nekaj pa le
Javorje še enkrat
Po dvakrat prehojeni Jakobovi poti v Compostelo (upam da sem prav napisala) je za teto Hermino tole....mala malca
Teta Hermina in teta Anica
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori
Turška lilija
Tu smo imeli počitek.
Bili smo tudi na najvišji točki pohoda. Po počitku in ogledu cerkve smo
nadaljevali pohod v smeri Žetine.Naša pot se je kar precej časa spuščala
po stezi, nato po gozdnih kolovozih in nad "Fartuncam" smo se
priključili na pohodno pot Cvetja v jeseni, ki ga Zavod Poljanska dolina
organizira konec meseca avgusta. Zopet smo se pričeli malce dvigovati
in prišli v središče vasi Dolenja Žetina. Naš cilj pa je bila kmetija
odprtih vrat pri Andrejon, ki pa je bila precej više v Gorenji žetini.
Gremo naprej
Žetina - Gorenja in Dolenja
Ja kar pošteno je bilo vroče
Hehe, kaj pomenijo "laškotove marele"
Če smo prej večino pohoda opravili po senčnatih gozdovih in nas vročina ni motila, nas je sedaj na pokošenih in obdelanih Žetinskih strminah sonce pošteno ogrelo in užejalo. Daljši počitek in malica pri Andrejonu sta bila več kot dobrodošla.
Ravnokar pečena ocvirkovica in pehtranka ter domača pašteta in zaseka s pravim malinovcem je bila več kot odlična malica. Gospodinja Anka nam je prodala zelo dober domač sir in zaseko. V senci pod orehi smo kar dlje časa posedeli.
Zaseka in pašteta, ocvirkovice in pehtranke pa ni več
Siri vseh vrst in z vsemi dodatki
Glavna gospodinja, vedno nasmejana in dobre volje - Anka
Sir z zelenim poprom, res je bil dober. Mi je žal ker ga nisem malo kupila.
(sem pa hlebček navadnega)
Gospodar Marko
Sta rekla: če je pa za FB, pol je pa lohk😁
Pohod smo nadaljevali skozi vas in mimo domačije "Par Sok" prišli do slapu Pod Rancka. Prijetno hladno je bilo tam okoli slapa, a mi smo šli takoj mimo in se še malo dvignili ter po ozki poti prišli do zanimive "soteske" nad potjo, ki ji pravijo "Za čelam". Ko bom sama hodila tod jo bom malo bolj raziskala, danes pa za to ni bolo časa.
Slap Pod Rancka
Posekali so ogromno lesa na res nerodnih mestih, en sam breg
Soteska "Za čelam"
Travniška ali brstična lilija
Mimo dveh zapuščenih hiš par Jakon in par Jakc smo prišli do Korošca, kjer smo takoj spet zagrizli v strmino in kmalu prišli na gozdno razpotje ali križišče poti, ki peljejo v Javorje, na Koprivnik ali pa nazaj v Žetino. Spustili smo se v smeri Javorje in mimo Dobretove domačije prišli do Malna ali na Matuikuše kaor pravimo domačini temu kraju od koder dobimo vodo vsi nižje ležeči kraji javorske fare.
Par Dobret
In mimo tistega izvira - Javorske Bistrice......
ja, pa ja, vedno je bila tole Pizdnica Od nekdaj so domačini tako rekli temu izviru
"U Maln" ali na Matikušah
Sledila je le še lepa pot malo po gozdu malo po travnikih in prišli smo na Murave od tam pa po cesti nazaj na izhodišče v Javorje, kjer nas je v Gostilni Blegoš Matjaž že čakal s kosilom. Za moj okus verjetno najboljšim do sedaj. Res okusnim golažem in vampi. Sledi pa so še najmehkejši flancati izpod prstov pekarice Logarjeve Tončke.
Tudi letos raste v tem drevesu regrat, že tretje leto
Vračamo se v Javorje
Vampi - baje so bili odlični
Golaž preverjeno je bil odličen
Tončkini flancati
Teta Hermina je pa sigurno na ta lačno korenino stopila
Hvala gostilni Blegoš za pogostitev
Končno se nam je vse - praznik, vreme in pohod izpolnilo v najlepši možni meri.
Najlepša hvala za gostoljubje Katarini na Ažbetovi domačiji, Markotu in Anki v Žetini na kmetiji odprtih vrat Andrejon ter gostilni Blegoš v Javorjah.
Vsem udeležencem pa najlepša hvala za dobro družbo in lep pohod ter vabilo na naslednjega, ki bo 20.7. 2019 prav tako z zborom v Javorjah pri gostilni Blegoš. In sicer nas bo vodič Janez peljal na Blegoš, kot nekoč. Pozor, zbor je eno uro prej, ob osmih.
Se vidimo!
Zahvaljujem se teti Hermini za nekaj slik, ki so v tem zapisu.
