Zdravilo za odpornost

Spet me je prehlad ustavil. Jebe......ces..... Malce sem že naveličana sama sebe in dnevne sobe, predvsem pa smrkanja, kašljanja, kihanja, sirupov, limon in čajev. Pravzaprav je tisti "malce" tam na začetku stavka povsem odveč. Zelooooo sem že naveličana vsega. In dokler se ne bom šla resno "prešvicat"nekam ven ne bom dobra. Do takrat pa mi ostane dnevna soba, kavč, čajčki in zdravila. Domača.

  In res sem ena šema. Pozabila sem, da imam narejeno najboljše zdravilo za odpornost. Vendar pravijo, da deluje le, če ga uživamo. In ni dovolj če stoji v shrambi (čudno, a ne). Jeseni sem dobila recept in potem nekaj časa tudi zadevo vsako jutro uživala. In imela sem občutek, da res deluje. A nato sem kar prekinila.....ne vem zakaj. Da ne bom le pisala o zdravilu, vam tule dajem recept in potek priprave. Res priporočam. Čeprav glede na moje trenutno kihasto  in smrkasto stanje nisem ravno najboljša reklama zanj. Pa vseeno. Takole se naredi:

 

Recept

Tole ni moja slika. To je slika iz interneta. Mislim da iz FB-ja. In gospod, ki jo je delil je zraven napisal, da želi da zdravilo še komu pomaga.

  

Potrebne sestavine. Jaz sem dala kar sveže borovnice. Iz zmrzovalnika, ki sem jih poleti sama nabrala. 

 

Vse sestavine v loncu. Razen  medu, cimeta in ingverja.

 

S paličnim mešalnikom zmešamo

 

Dodamo med

 

Ter cimet in ingver

 

Naložimo v kozarčke, dobro je če so čim manjši, da odprtega držimo v hladilniku in se ne pokvari.

Moji kozarčki so bili približno dva dl. in sem ga imela po odprtju kar na pultu v kuhinji. Vsako jutro sva oba z Igorjem pojedla eno čajno žličko in se nikoli ni pokvarilo.

Na receptu piše: Če veš za koga, ki bi mu pomagalo....... 

Delite in ljudem privoščite zdravje. 

Aja, pa jesti ga je treba!!

Na ZDRAVJE! Za ZDRAVJE!

Srečnga pa zdrauga

  Že spet je minilo kar nekaj časa od zadnje objave. Vmes so minili prazniki: Božič, Novo leto....In, končno so za nami. Končno, pravim zato, ker vsako leto komaj čakam, da minejo. Vsa ta norija okrog praznikov, vse tisto hitenje in kupovanje stotih  stvari, ki jih ne rabimo, ki jih kupimo le takrat, zato, ker ,,so pa ravno prazniki''. Predvsem pa zato, ker trgovci znajo ponujati in pihati na dušo in itak vse to rabimo....mislimo, da rabimo.

  Ne maram tega kičasto kokakola rdečega poameričanjenega  Božiča, in zvončkov in ohoho božičkov, ki lezejo po stenah in visijo čez balkone  in hrupnega petardastega Novega leta. 

  Moj Božič je bil miren in spokojen, dišal je po zeleni smreki in mahu in kadilu, po ocvirkovci in čaju na peči, ko smo prišli od polnočnice vsi premraženi. Za božička in za to, da le-ta nosi darila, sem prvič slišala, ko sem bila že v višjih razredih osnovne šole. Pri nas je darila prinesel le Miklavž. In svečane božične večerje nismo nikoli imeli. Včasih se Božič ni smel praznovati. Takrat je bil najlepši.

 

Domača cerkvica v Javorjah

 In Novo leto, preprosto, koledar se obrne in mir. Pa kaj. Vsi čakajo polnoč in odštevajo.... to mi ni jasno, kaj hudiča. Zakaj bi bila tista minuta po polnoči drugačna od tiste pred polnočjo.....Vsi nekaj pričakujejo, in naslednji dan vse po starem. Aja, mogoče je tu nov maček.. in spoznanje, da je pred nami nov mesec, denarnice pa prazne zaradi božičnih in novoletnih nakupov. In polno neznancev, ki mi želijo ,,srečnga pa zdrauga'' že čez nekaj ur mi bo pa na cesti sredinec kazal, če se nebom njemu po godu obrnila...

 To je čas miru, odpuščanja, sprave. Z drugimi, s samim seboj....to se pozablja.

 Se pa v tem času zgodi še en meni zelo ljub dogodek: Zimski solsticij, ali sončev obrat. To se zgodi 21. decembra. Ta dan je koledarski zčetek zime. In na ta dan, kot že ime pove, se dan preneha krajšati. Sonce s ,,obrne''. In spet začne dobivati moč in dan se začne daljšati. Zanimivo, da so povečini vsa plemena in narodi v preteklosti častili te dneve kot rojstvo boga Sonca, in veselje, da ni ugasnilo.

 

Ob tem zahodu sem, kljub mrazu krepko pod ničlo, obsedela pred kočo na Lubniku in prvo kar mi je prišlo na pamet je bilo: kakšno srečo imam da tole vidim 

 

Na poti na Križno goro 

 

Lepa okrasitev v Škofji Loki

V teh dneh se rada sprehodim po okrašenem mestu in grem na kakšnega kuhančka in Škofja Loka je bila letos lepo okrašena. Napišem voščilnice, čas je tudi za obiske in za še eno, meni zelo ljubo stvar. Peko piškotov. Da je na mizi domače, ko pridejo obiski. Čeprav jih večino kar sama pojeva. Če so pa dobri.

In čeprav smo že kar pošteno čez sredino prvega meseca, vsem želim lepo leto, da bi vas sreča spremljala povsod. Pravzaprav, da bi jo znali poiskati. Saj sreča ni samo dobitek na lotu ali veliko denarja.... sreča je tudi lep sončen dan, sreča je, ko vam bližnji pokaže da vas ima rad, sreča je da ste zdravi.....in če niste zdravi, je sreča to, da imamo možnost ozdraveti. Sreča je v malih stvareh. Če je ne najdemo v najmanjših stvareh jo zaman iščemo drugod. Vzemite si čas za družino, za prijatelje. In bodite hvaležni, da jih imate.

 

 Eden od lepših večerov v decembru z mojima nečakinjama

 

Moji, moji...

In na koncu vseeno želim vsem: enga srečnga pa zdrauga.