Srečnga pa zdrauga

Že spet je minilo kar nekaj časa od zadnje objave. Vmes so minili prazniki: Božič, Novo leto....In, končno so za nami. Končno, pravim zato, ker vsako leto komaj čakam, da minejo. Vsa ta norija okrog praznikov, vse tisto hitenje in kupovanje stotih stvari, ki jih ne rabimo, ki jih kupimo le takrat, zato, ker ,,so pa ravno prazniki''. Predvsem pa zato, ker trgovci znajo ponujati in pihati na dušo in itak vse to rabimo....mislimo, da rabimo.

Ne maram tega kičasto kokakola rdečega poameričanjenega Božiča, in zvončkov in ohoho božičkov, ki lezejo po stenah in visijo čez balkone in hrupnega petardastega Novega leta.

Moj Božič je bil miren in spokojen, dišal je po zeleni smreki in mahu in kadilu, po ocvirkovci in čaju na peči, ko smo prišli od polnočnice vsi premraženi. Za božička in za to, da le-ta nosi darila, sem prvič slišala, ko sem bila že v višjih razredih osnovne šole. Pri nas je darila prinesel le Miklavž. In svečane božične večerje nismo nikoli imeli. Včasih se Božič ni smel praznovati. Takrat je bil najlepši.

Domača cerkvica v Javorjah

In Novo leto, preprosto, koledar se obrne in mir. Pa kaj. Vsi čakajo polnoč in odštevajo.... to mi ni jasno, kaj hudiča. Zakaj bi bila tista minuta po polnoči drugačna od tiste pred polnočjo.....Vsi nekaj pričakujejo, in naslednji dan vse po starem. Aja, mogoče je tu nov maček.. in spoznanje, da je pred nami nov mesec, denarnice pa prazne zaradi božičnih in novoletnih nakupov. In polno neznancev, ki mi želijo ,,srečnga pa zdrauga'' že čez nekaj ur mi bo pa na cesti sredinec kazal, če se nebom njemu po godu obrnila...

To je čas miru, odpuščanja, sprave. Z drugimi, s samim seboj....to se pozablja.

Se pa v tem času zgodi še en meni zelo ljub dogodek: Zimski solsticij, ali sončev obrat. To se zgodi 21. decembra. Ta dan je koledarski zčetek zime. In na ta dan, kot že ime pove, se dan preneha krajšati. Sonce s ,,obrne''. In spet začne dobivati moč in dan se začne daljšati. Zanimivo, da so povečini vsa plemena in narodi v preteklosti častili te dneve kot rojstvo boga Sonca, in veselje, da ni ugasnilo.

Ob tem zahodu sem, kljub mrazu krepko pod ničlo, obsedela pred kočo na Lubniku in prvo kar mi je prišlo na pamet je bilo: kakšno srečo imam da tole vidim

Na poti na Križno goro

Lepa okrasitev v Škofji Loki

V teh dneh se rada sprehodim po okrašenem mestu in grem na kakšnega kuhančka in Škofja Loka je bila letos lepo okrašena. Napišem voščilnice, čas je tudi za obiske in za še eno, meni zelo ljubo stvar. Peko piškotov. Da je na mizi domače, ko pridejo obiski. Čeprav jih večino kar sama pojeva. Če so pa dobri.

In čeprav smo že kar pošteno čez sredino prvega meseca, vsem želim lepo leto, da bi vas sreča spremljala povsod. Pravzaprav, da bi jo znali poiskati. Saj sreča ni samo dobitek na lotu ali veliko denarja.... sreča je tudi lep sončen dan, sreča je, ko vam bližnji pokaže da vas ima rad, sreča je da ste zdravi.....in če niste zdravi, je sreča to, da imamo možnost ozdraveti. Sreča je v malih stvareh. Če je ne najdemo v najmanjših stvareh jo zaman iščemo drugod. Vzemite si čas za družino, za prijatelje. In bodite hvaležni, da jih imate.