nedelja, 27. maj 2018

Kolesarski izlet v Koper z LTH


  Kot vsako leto spomladi smo tudi letos vsi čakali na razpis za kolesarski izlet v Koper. Ker pa vsakoletni organizator Rok ni imel časa, so določili mene za vodjo odprave. Z veliko pomočjo Boštjana, seveda Roka, Zorana in še nekaterih, ki so priskočili na pomoč, smo tudi letošnji izlet izpeljali zelo uspešno. Kar pomeni, da smo vsi prijavljeni brez težav, ki so na taki poti možne, varno prišli v Koper. 




Vsi zmagovalci


  Ob šestih zjutraj, ko so nekatgeri naši sodelavci odhajali z dela nekateri pa prihajali, smo se zbrali pred glavnim vhodom v LTH. Dvajseterica kolesarjev pred katerimi je bilo 140 km poti. V kombi (hvala Matjaž Božnar), ki nas je spremljal na (skoraj) vsej poti smo dali nahrbtnike in se ob pol sedmih zapeljali lepemu dnevu naproti. 


Medtem ko ostali še pozirajo je Boštjan že na poti


Poljanska dolina je še bolj oblačna



Proti Rovtam


  Po poljanski dolini nas je še spremljala megla in rahla oblačnost.  Šele na prvem postanku v Rovtah je sonce za trenutek pokukalo izza oblakov. Bilo je prijetno kolesariti v svežem jutru, ko so temperature ravno prave in še ni v zraku sopare. Četverica kolesarjev je že prej šla na pot in smo načrtovali, da jih bomo v Rovtah že dohiteli. A ker tudi naš tempo ni bil ravno najhitrejši, smo jih dohiteli šele kasneje v Postojni. 

V Rovtah pa smo že ujeli sonce





 V Rovtah smo počakali, da so do vrha prišli vsi in se spustili proti Logatcu, kjer nas naj bi čakal kombi s sendviči in pijačo. Zaradi rahlih težav pri sporazumevanju pa tam kombija ni bilo, zato so nekateri skočili v trgovino po okrepčilo. Nadaljevali smo pot preko Laz do Unca. 


Kombija pa ni .....

........zato smo šli kar naprej do Unca


...ob avtocesti ...


Andrej malo pred Postojno


  Ta cesta je precej manj prometna in gre skozi lepe notranjske gozdove in se malo pred postojno priključi cesti, ki pripelje preko "kačjih rid" iz Planine. V Postojni pa nas je čakal kombi. Tu smo se prvič zbrali vsi udeleženci. Spili kavo, kokakolo......in nadaljevali pot naprej.





  Različna kolesa, moči in pripravljenost so nas od tu naprej porazdelila po skupinicah in tako smo se peljali vse do Kozine, kjer naj bi se ustavili le na zboru, pijači in vodi iz kombija. A ko sem prišla do Kozine je večina že sedela v bifeju ob "kavi". Dobro, pridružila sem se jim in še sama naročila kozarec vode.


Oslički 

Pod Nanosom


Na Kozini


 Ker pa je bila ure že ena in smo imeli kosilo naročeno ob štirih smo kar hitro spili naročeno in se zapeljali še preko klančka ali dveh do vrha črnokalskega klanca, kjer nas je čakal sedemkilometerski spust. Od tu so nekateri kolesarji brez ustavljanja šli naprej v Koper, nekaj pa se nas je zbralo na začetku kolesarske steze "Porečanke" in smo le malo za prvimi prišli do obale.


Tu smo zavili na kolesarsko stezo


Te še niso bile obrane

Almi je kljub 130 kilometrom še vedno do norčij





  Na obali pa na običajno klopico na koprski promenadi in na pivo iz bližnjih kioskov.
   Nekateri so poskakali v vodo in se kasneje posušili na vročem soncu. Celoten trud poti je poplačan s to urico ali dvema tam na teh klopicah in ko pridem s kolesom v Koper me ne zanimajo restavracije, kafiči in bifeji ob obali. Takrat je pravo le pivo na plaži.  


Na klopi v Kopru


Alma preizkuša vodo, kasneje je sledil skok





Zasluženo pivo

Bodoča nevesta je prodajala krofe

A bi....a nebi? Jeje







Alma rešuje svet ;-)

Alma ali te bodo kaj noge pekle?

In smo vsi v Kopru


"Sploh ni bilo tako zaj..... kot pravjo!!"

Junak dneva Rok.  

Dodajam še tole sliko

Ritke so še vedno tam (ali srčki, še vedno ne vem)



Presenetljivo prazna promenada


  Sledilo je še kosilo v piceriji Vodnjak. Na avtobusni postaji nas je malo pred sedmo že čakal avtobus in prijazni šofer Edis. Kolesa smo naložili na mali kamijonček in se odpeljali proti domu.




Dobr je blo

 


Važno, da je čelada, pas ni pomemben 


 Na koncu dneva sem bila res vesela, ker je vse potekalo uredu in predvsem brez poškodb (če odštejem Tomažev skok v vodo, ko si je porezal nekaj prstov na nogi in robnik, ki je tik pred avtobusom zmedel Boruta). 
  Opravičujem se vsem, ker sem bila en moment (ali dva ;-) ) na poti malo slabe volje. A želela sem samo, da vse poteka uredu in brez težav. Hvala vsem za prijeten dan. 

 Upam, da se nam naslednje leto pridruži še kdo, saj je to res izlet in lepo izkoriščen dan.