Pohod s pesmijo s TD Stari vrh

  Tretji letošnji pohod pod okriljem TD Stari vrh je bil Pohod s pesmijo. V načrtu je bilo, da bi se pohoda udeležil tudi Šentjernejski oktet, a jim je nepredvidena okoliščina prekrižala načrt. Čeprav okteta ni bilo z nami je bil pohod vseeno zelo lepo poživljen s pesmijo. Pridružil se nam je prijetelj Primož iz Žužmberka in nam s svojim lepim glasom in ogromnim repertoarjem lepih slovenskih popevk in narodnozabavnih pesmi popestril pohod. Vsake toliko časa smo mu malo ppomagali tudi drugi. Za druge pesmi so poskrbele ptice in murenčki katerih napevi so nas spremljali na vsej poti. (Upam, da so jih slišali tudi drugi pohodniki).

  

 

  Pohod se je tokrat začel izpred gostilne Blegoš v Javorjah, kjer smo se vsi vpisali, predsednik TD Stari vrh Tomaž, nam je namenil še nekaj besed in nam zaželel srečno pot. Nato smo se odpravili proti Darmutuvi domačiji. 

 

Skupinska slika vseh pohodnikov pred gostilno Blegoš 

 

 

 

   Tu smo si lahko ogledali repliko meteorita, se posladkali s pecivom mame Marjetke in se okrepili z dobrim domačim jegermajstrom in šnopčkom. Pot smo nadaljevali proti Zavolčku, po poljskih poteh in preko lepih travnikov. Tam čez, čez dolino smo videli naš najbolj oddaljeni del poti - vrh Gabrške gore in cerkvico malce skrito med smrekami. Vse do gozda smo hodili po isti poti kakor pred mesecem na Meteoritkovem pohodu. Ob hudourniku Ježa pa smo zavili navzdol na Potnak (V zapisu bom uporabljala domača ledinska imena)

 

 

 

 

Organizator pohoda Janez, za njim pa Gabrška gora 

 

 

 

 Hudournik Ježa

  Po traktorski poti skozi Potnak smo prišli v Kačji grad, kjer je bilo nekoč ogromno kač. Tu nas je čakala majhna ovira. Pot, ali že bolj steza gre preko hudournika, ki vsako leto odnese del kamenja s sabo. Moj oče je pred leti že sam skopal stezo preko hudournika, a brez pomena, saj jo zimska zmrzal in spomladanski dež  vedno znova odnese.  

 

 

 

 

Malce bolj neroden prehod preko hudournika, a smo vsi lepo prišli čez. 

 

  Pot smo nadaljevali čez Božiču grič, ves čas po gozdu do večje traktorske poti, ki pelje navzdol v Podpreval, navzgor kamor smo šli mi, pa na Pardole. Cesta je bila zaradi vleke lesa zelo blatna in razrita. Na Pardolah smo prišli na staro vojaško cesto, ki pelje iz Podpulfrce vse do Blegoša. Po tej cesti smo šli le kakih dvesto metrov in se zbrali na križišču, kjer se cesta odcepi proti Gabrški gori. Janez je iz nahrbtnika potegnil domače žganje in ga razdelil med pohodniki. Ko smo se zbrali vsi, smo zavili proti Krevlucu in takoj v gozd na traktorsko pot v Pouhuc in naprej do zgornjega Rovta.

 

 

 

 

Malo smo postali in skupaj s Primožem zapeli ter nadaljevali pot 

 

 

Na zdravje !!

 

Da bom vsaj na eni sliki še jaz  in sestra Ida

 

 

Eden najlepših pogledov na Javorje  

 

 

Četena ravan 

 

 

 

Krava in teliček tibetanskega goveda  

( so me opozorili, da je tole škotsko govedo, se opravičujem govedu,

 ker sem ga prestavila tako daleč od domovine :-) )

 

Takoj za ograjo pašnika je rastel tale jurček, malce proč pa še en manjši 

 

 

Med drevjem se nam je pokazala vasica Mlaka

 

 

 

Stara domačija  

 

Jutri 20 maja je dan čebelarjev in čebel.

Tudi te smo srečali - čebele v čisto novih panjih. 

 

Znamenje ob hiši 

 

Milan je že od daleč zagledal tegale lepotca visoko v grivi..... 

 

.......in se seveda tudi potrudil priti do njega. 

 

  V Rovtu smo stopili na asfaltirano cesto, ki pelje čez Gabrško goro in kar nekaj časa šli po njej. Vse do vrha, no do sedla, kjer se cesta prevesi na drugo stran. Tam smo spet zavili v gozd na stezo in po nekaj sto metrih hoje zagledali lepo malo cerkvico, kamor smo bili namenjeni. 

 

 

 

 

 

 

  Cerkev sv. Primoža in Felicijana je ena od šestih podružničnih cerkva poljanske župnije in obenem najstarejša. Prvič je omenjena v urbarju Loškega gospostva leta 1501. Zavetnika Primož in Felicijan sta bila brata, mučena (obglavljena). Upodobljena sta z levom ali medvedom, ki naj bi postala pohlevna, ko ju je sodnik spustil nadnju, da naj bi ju raztrgala. Cerkev je zelo lepo obnovljena. Oltarji so restavrirani, tudi križev pot je obnovljen. 

  

 

 

 

Slikala sem le to postajo: Veronika poda jezusu prt 

 

 

 

 

 

Nadaljevali smo pot naprej mimo Mežnarja, kejr stoji nova kapelica z zelo lepimi vitraži in fresko. 

 

 

Med potjo do Pešarja smo srečali še tole zanimivo dekliščino 

  Pri Pešarju so nas že čakali z malico. Kruh, zaseka in klobasa. Zelo okusno. Bili pa smo najbrž tudi že malo lačni. Po malici smo spili še kavo. Pred hišo spet s Primožem zapeli par pesmi. Harmonikaš (žal ga ne poznam) in Primož na orglicah sta jih tudi skupaj nekaj zaigrala.

 

 

 

 

Po skoraj uro dolgemu postanku smo se odpravili naprej. No, navzgor proti vrhu Gabrške gore. Sam vrh 963m visok, smo sicer obšli malo niže, je pa po grebenu speljana lepa steza, ki pelje vse do Vrhovca, a smo jo malo prej zapustili in zavili v leva in navzdol in po traktorski vlaki prišli nazaj na Pardole. Na kraj, kjer smo prej zavili proti Krevlucu.

 

 

Pogled na Poljane

 

 

 

 

 

Lepe, visoke...

 

 

 

Vmes smo naredili par korakov iz poti in si ogledali krmišče, o katerem nam bo pa lovec Lado povedal kaj več na Lovskem pohodu.

 

Naša pot se je obrnila nazaj proti Javorjam, Lahko bi šli kar po asfaltu, a smo zavili na markirano stezico, ki na Poklajnum zavije v gozd in se kar pošteno dvigne. Pri križu na Prevalu smo se zbrali in se po stezi odpravili proti Zaklančarju.

 

 

 

 

Naš pevec Primož iz Žužmberka 

 

 

Ne povem kje so bile, mmmm

 

Pomladnega cvetja je bilo vse polno 

 

Vračamo se nazaj proti Javorjam

 

 

Ko smo prišli do Javor smo zavili na stezo pod Rozinam in skozi vas ter mimo šole prišli nazaj na naše izhodišče v gostilno Blegoš. Tu nas je pričakalo kosilo in trije poskočni  fantje s harmoniko, kitaro in berdo. Zelo, zelo dobra glasba. Z njimi smo zapeli, nekateri zaplesali in se počasi odpravili domov.

 

 

 

 

 

 

Še en lep pohod z lepimi razgledi, dobro družbo in super organizacijo. Vidimo se na naslednjem pohodu 25.junija, na Dan državnosti, ko bomo iz Javor šli na Malenski vrh (Goro) in naprej v Žetino do Andrejona. Upajmo le na boljše vreme kakor lani.  

Se vidimo, lepo bo!