Letošnjega pohoda med gorami se je udeležilo trideset pohodnikov. Odpravili smo se po nekaterh že znanih, drugih malo manj znanih poteh. Pohod je bil lep v rahlo oblačnem vremenu, ki je na vso vročino v zadnjih dneh prav prijalo. Četudi smo hodili skoraj ves čas le po gozdu.
Sam pohod pa je opisan ob slikah:
Zbor na Grebljici, kjer je bilo že vse pripravljeno na prireditev Dan oglarjev, ki se je ob našem prihodu nazaj na prizorišče že pričela.
Odpravili smo se v smeri Podvrha in skozi naselje vikendov vse do konca, kjer smo stopili v gozd
Vreme je bilo oblačno in malo soparno, zato je bilo potrebno poskrbeti tudi za preventivne ukrepe pri prehladu.
Naši mali pohodniki, neučakani.
Skozi gozd smo nadaljevali pot mimo Jezerc, kjer je nekoč preko celega leta v kotanjah stala voda. Tu so se nekoč nekemu kmetu voli in vprežen voz pogreznilio v zemljo (to zgodbo raziščem in jo ob priliki zapišem)
Preko travnika do vojaške ceste. Pohod smo nadaljevali kar po vojaški cesti do Brda, kjer smo počakali nekaj minut, ko se je pripelajl Andrejonov Marko in nam postregel okusno malico.
Kaj je lahko sredi gozda še boljšega...?
Na kmetiji odprtih vrat Andrejon, so spet poskrbeli za naše želodčke z domačo hrano; kislim mlekom, zaseko, domačim kruhom, ocvirkovico in bobi (ja, tu so bobi, v mestu pa so krofi)
Razgledi so bili zakriti z meglo, Ratitovec se je komajda kazal med oblaki
Peter kaže kje je hodil ali kam bo šel.........ni važno, povsod tam je že bil. Pogled pa do Nizozemske ne seže, od tam je pred meseci prišel peš domov.
Pa spet malo gor...
Malce smo se izgubili, a le za kakih 10 metrov smo zgrešili pravo gozdno pot...
Kdor gleda, vidi. Zanimiva skala - čeljust dinozavra....
Ko smo po gozdu prišli do sedla med Mladim in Starim vrhom, so nekateri nadaljevali pot po levi strani Starega vrha, nekaj pa nas je šlo čez vrh. Meni je kar škoda izpustiti priliko za ta prelep razgled na Poljansko dolino iz razgledne točke na starem vrhu, ki je nekaj korakov odmaknjena od samega vrha.
Rožice
Pri Tončki pa kavica....mmmmm in mamini medenjaki.
Tončka nam je postregla tudi z dobrim slanim drobnjakovim zavitkom.
Otroci....
Spustili smo se na lovsko pot .....
....in šli mimo pitnice - zanimivega znamenja na stezi, katerega zgodbo moram še izvedeti. V skali, v odprtini je Marijin kipec in mimo nje teče dobra pitna voda. Postavil ga je Jože Tušek.
Po skoraj petih urah smo se vrnili na izhodišče kjer se je že pričela 51. prireditev Dan oglarjev
Še celotna skupina pred Tončkino kočo na vrhu Starega vrha.
Hvala vsem za udeležbo in vabimo vas, da se nam ponovno pridružite 24. septembra na Jesenskem pohodu, ko bomo ubrali čisto novo pot, z izhodiščem v Spopdnji Luši pri Kvedru.
Se vidimo.
