Spomladansko romanje na Brezje postaja tradicija. Tako kot lani, smo tudi tokrat na pot šli teta Anica, stric Frenk in jaz. Na praznični dan nas je Igor peljal v Javorje, kjer smo pri očetu in mami spili še kavo in nato krenili na pot. Z nami je del poti hodila tudi Ida z Dingom.
Ob sedmi uri smo se, kot dogovorjeno odpravili od doma. Že pri šoli v Javorjah smo skorajda ujeli veliko skupino, ki je ravno takrat krenila na pot. Kasneje smo jih dohiteli in izvedela sem, da so na Brezje romali s posebnim in zelo pomembnim namenom, ki sem ga k vsem svojim željam in namenom dodala tudi jaz. Pravzaprav so vse moje težave postale majhne in sem velik del poti bila z mislimi pri njem. (ne bom pisala o tem)
Pot je bila lepa in vreme je bilo za hojo odlično saj tudi dežja, ki je bil napovedan za popoldanske ure ni bilo in sem spet nesla preveč obleke in ostale opreme sabo (za vsak slučaj😉)
Več pa ob slikah:
Dnevi so daljši in jutro je bilo že kar dobro "osončeno"
a ko smo se dvignili nad Murave ...
Javorje so že za nani
Pred nami pa skupina romarjev
Četena ravan
Cerkev svetega Brikcija v Četeni ravni je "zadihala" - lepo očiščena vsega grmovja
Pogled nazaj
Na Prevalu
Pred nami Zapreval v ozadju Jelovica
Ida in Dingo sta žejna
V Rovtu
Ida in Dingo sta se vrnila nazaj domov, mi pa smo nadaljevali pot naprej
Vse mlakuže so polne življenja -. paglavcev
Čez most v Selca
Rumeni travniki
Menda gremo prav
Pri kapelci
Okoli enajste ure smo bili že na Jamniku
Še ena skupina, s katero smo se prehitevali in dohitevali iz Gorenje Dobrave
Tokrat smo se v Kropo spustili po drugi poti zato palčkov nismo opazili, le tega smo našli še precej visoki na stezi..
Anica na Barigli (temu mestu se tako reče - Barigla)
Kamp v Mišačah
Preko mosta v Globokem
Pred kratkim je bila v Globokem zaprta železniška proga zaradi podora skal, ki je še vedno viden
Vrh zadnjega klančka
Brezjee
Na steni ob Marijinem oltarju je tole - lepo
Lep dan je bil. Po dobrih sedmih urah smo prišli na Brezje, kamor nas je prišel iskat Aničin mož Frenk. Spili smo še kavo in se odpeljali domov. Seveda z obljubo, da se, če ne prej septembra spet podamo na to pot
.jpg)
