Brezje

 Spomladansko romanje na Brezje postaja tradicija. Tako kot lani, smo tudi tokrat na pot šli teta Anica, stric Frenk in jaz. Na praznični dan nas je Igor peljal v Javorje, kjer smo pri očetu in mami spili še kavo in nato krenili na pot. Z nami je del poti hodila tudi Ida z Dingom. 

 

 

Ob sedmi uri smo se, kot dogovorjeno odpravili od doma. Že pri šoli v Javorjah smo skorajda ujeli veliko skupino, ki je ravno takrat krenila na pot. Kasneje smo jih dohiteli in izvedela sem, da so na Brezje romali s posebnim in zelo pomembnim namenom, ki sem ga k vsem svojim željam in namenom dodala tudi jaz. Pravzaprav so vse moje težave postale majhne in sem velik del poti bila z mislimi pri njem. (ne bom pisala o tem)

  

 

Pot je bila lepa in vreme je bilo za hojo odlično saj tudi dežja, ki je bil napovedan za popoldanske ure ni bilo in sem spet nesla preveč obleke in ostale opreme sabo (za vsak slučaj😉)

 Več pa ob slikah:  

 

Dnevi so daljši in jutro je bilo že kar dobro "osončeno"

 

a ko smo se dvignili nad Murave ...

 

Javorje so že za nani

 

Pred nami pa skupina romarjev

Četena ravan

 

Cerkev svetega Brikcija v Četeni ravni je "zadihala" - lepo očiščena vsega grmovja

 

Pogled nazaj

 

Na Prevalu 

 

Pred nami Zapreval v ozadju Jelovica

 

Ida in Dingo sta žejna

 

V Rovtu

 

Ida in Dingo sta se vrnila nazaj domov, mi pa smo nadaljevali pot naprej

 

Vse mlakuže so polne življenja -. paglavcev

 

Čez most v Selca

 

Rumeni travniki

 

Menda gremo prav

 

 Pri kapelci

 

 

Anica in Frenk

 

Okoli enajste ure smo bili že na Jamniku

 

Še ena skupina, s katero smo se prehitevali in dohitevali iz Gorenje Dobrave

 

Tokrat smo se v Kropo spustili po drugi poti zato palčkov nismo opazili, le tega smo našli še precej visoki na stezi..

 

Anica na Barigli (temu mestu se tako reče - Barigla)

 

Kamp v Mišačah

 

Preko mosta v Globokem

 

Pred kratkim je bila v Globokem zaprta železniška proga zaradi podora skal, ki je še vedno viden 

 

Vrh zadnjega klančka

 

Brezjee

 

 

 

Na steni ob Marijinem oltarju je tole - lepo

 

 

 

 

Lep dan je bil. Po dobrih sedmih urah smo prišli na Brezje, kamor nas je prišel iskat Aničin mož Frenk. Spili smo še kavo in se odpeljali domov. Seveda z obljubo, da se, če ne prej septembra spet podamo na to pot