sreda, 29. avgust 2018

Češka koča

  Pred dnevi sva se na prvi dan v drugem delu najinega dopusta podala na Češko kočo.



  Čeprav sva pozimi, ko je sneg na Jezerskem skoraj vsak drugi dan, pa sva proti Češki koči do sedaj le gledala in vedno je bilo le: Enkrat bi blo pa fajn gor it..... Tudi ta enkrat je prišel. Lepo, res lepo in veva, da nikakor ne zadnjič. Lahko dostopna, lepa, kratka tura in vsekakor sem še prideva. 

Tja gor pod tiste skale bova šla
Tale ravnina se pozimi na smučkah spremeni v klanec, kar vrjemte.

Ponoči je še padal dež in meglice so se dvigale v gozdu

Greva v desno (naslednjič pa v drugo smer)

Igor seveda naprej

Pot je lepa

Prišla sva na široko gozdno cesto....

....in jo prav kmalu zapustila, (tam nekje kjer Igor na prvi sliki stoji)

Zavila sva na malo širšo pot, kjer se res težko opazi lestev na kateri je markacija (anede!!!) pa še čez veje je moral stopit in je vseeno zgrešil lojtro.
 Sem ga poklicala nazaj, hehehe


Spet leti naprej

Steza se dvigne nad gozdno mejo in postaja vedno lepša

Povsod je zelo varovana

Že skoraj pretirano

No, nekdo je istih misli kot jaz že približno eno uro, res so hudičevi...

....čeprav je najbrž imel v mislih tole

Pa še vojtrca

Ker je bilo ravno po dežju je na več mestih čez stezo tekej potoček

Na tablici piše Mrzva dolina, pa res je bilo tu kar naenkrat za par stopinj hladneje
 in zapihal je veter

Markacij kukr češ....pet iz tega mesta

In sva pri koči

Od tu se gre še....

Proti Grintavcu, Kočni, Skuti.....spet markacijmalo morje


Tamle nekje je koča na Ledinah, ledenik in tam zadaj Skuta. Gospa ki sva jo srečala pri koči nama je povedala, da je kot otrok ali mladinka hodila sem gor poleti na smučarske priprave, ko je bil ledenik še prav malo nad kočo. Smučali so se lahko vse poletje. Danes o tem ledeniku ni več sledu.

Da se ve, da sem bila tudi jaz gor


Rožic pa ni več veliko


Malo proč od koče je znamenje Marije snežne, sv. Andreja in sv. Ožbolta 
(oba imata vsak svojo cerkev na Jezerskem)

Ovčke, ki so se prej pasle precej više v bregu so prišle do koče


Vračala sva se po isti poti

Planšarsko jezero


 Lep pohod, naslednjič pa mogoče mimo Koče na Ledinah in po malce bolj zahtevni poti do Češke koče.....Sigurno pa tu gor še greva.

ponedeljek, 20. avgust 2018

Gremo na Blegoš

  Sestra mi je sporočila, da bodo šli z družino na Blegoš. Ker z Igorjem nisva imela kakšnih drugih načrtov sva se jim pridružila. Z nami sta šli tudi sestra Ida in mama Marjetka. Ata pa se je odločil, da bo doma čuval hišo in skuhal kosilo.



  Ob devetih smo se odpeljali na Črni Kal in od tam zagrizli v breg, po stezi, ki ji rečemo Po grebenu. Lucija in Ajda sta pohiteli naprej, da smo ju komaj dohajali. Igor je pomagal Ajdi pri premagovanju večjih kamnov in korenin, ki jih njene kratke nogice niso zmogle. Lucija pa je takšne prepreke zmogla že sama. Seveda smo vmes imeli postanke za vitaminske bombončke za moč in pri bunkerju počitek za češpe, ki nam jih je nabral ata. Ajda je ob Igorjevi pomoči sama zmogla pot do vrha in na vrh sta prišla prva. Lucija, ki je pa prehitro začela pot, pa se je proti vrhu malce utrudila a je vseeno zelo dobro hodila in prišla na vrh z mano in mamo. Vmes pa je (tako kot teta) tudi slikala. 

Na Črnem Kalu

Ja Ida, tamle bomo šli





Počitek za pijačo in bombon

Pohodnice


Luciji je nagajala vezalka

Ajda pa ni imela težav



Če pa, sta jih z Igorjem skupaj premagala

Počitek pri bunkerju





Naša četica

Pa spet te skale

Lucija jih je brez težav premagala









Lucija in mama

Smo že skoraj na vrhu

Mama

Lucija slika

Na vrhu so bili radioamaterji

Tudi Ajda in Igor sta že na vrhu

Zapozneli encijan, edini (Lucija ga slika)


A ni lep

Še en sviščevec (svilničevolistni svišč ali svečnik)

Lucijo so navdušili bunkerji

In sva šli enga pogledat od znotraj

Pogled v Javorje

In naša odprava

Na vrhu je bilo polno krav

Pa še mal....


Lucija bere knjigo o rožah

Malca



 Na vrhu smo  poiskali prostor, kjer se krave še niso pasle in kar nekaj časa posedeli in počili. Ter opazovali dolino in svet okoli in pod nami. Bilo je prijetno toplo in tudi veter nas tu ni motil. Na vrhu pa je malo pihalo. Po malici smo se spustili do koče, kejr smo še malo posedeli in se nato odpravili po stezi na Prvo Ravan in od tam nazaj na Kal na izhodišče.
Ta mala pa vedno najde čičk za crklat



Gremo proti koči

Velecvetni popon



Ida in Ajda


Pa še en bunker


Ratitovec


Ena kompava, dve kompave, stu kompav


Kompava - bodeča neža

Pot proti Prvi Ravni




Preko ograde za krave



Tule je prišla na svoj račun Lucija, ki obožuje vsakršno sadje



Ajda in ati

Koprivnik, Mladi vrh, Stari vrh in vasi pod njimi - lepi kraji

Še skok na griček ob poti




  Vrnili smo se domov, kjer nas je čakal ata. Skuhal nam je kosilo (skoraj) spili smo še kavo in se počasi odpravili domov. Lep dan v zelo lepi družbi. Bila sem zelo presenečena, kako dobro sta hodili Ajda in Lucija. Nič manj pa ne tudi mama. Čimprej bomo pohod ponovili in s sabo vzeli še ata.