Etnološka prireditev Dan oglarjev, že 47. po vrsti je zanimiv prikaz spravila lesa in kuhanja oglja. Obenem pa priložnost za druženje in zabavo, ki pritegne ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Gozdovi Starega vrha in okoliških hribov so bili vedno vir zaslužka in preživetja za tukajšnje prebivalce. Koristili so jih za lov, saj so bili polni divjadi. Predvsem pa za les. Les so nekdaj tu sekali in ga ročno spravljali v dolino. To je bilo težaško delo, zato so veliko lesa že v gozdu skuhali v oglje, ker je bilo to lažje za transport in le-tega nato prodajali. Uporabljali so ga kovači, ki jih je bilo nekoč veliko več, saj je skoraj vsaka vas imela svojega. Predvsem pa so veliko oglja porabili za taljenje železove rude, ki se je kopala v Selški dolini.
Da pa so oglarji postavili kopo in skuhali oglje je bilo treba najprej pripraviti les za kopo. Na prireditvi je bilo prikazano, kako so nekdaj s preprostim orodjem podrli drevo, le-to razžagali, razcepili in zložili v kopo. Obenem je bilo prikazano tudi, kako so debla ročno tesali in žagali po dolžini. Ker pa je za vso to delo moralo biti orodje izpravno in ostro, sta svoje mojstrstvo pokazala tudi brusač orodja in kovač.
Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik Turističnega društva Stari vrh
Tomaž Ažbe
Društvo starodobnikov iz Voklega se je predstavilo z nekaj lepimi primerki kmečke mehanizacije, ki je služila za delo na kmetijah
Gospod Franc Tušek je predstavil zbirko motornih žag STIHL
Žaganje hloda z ročno žago. Drvarja sta morala biti zelo usklajena,
žaga pa nabrušena in razperjena
Orodje, ki so ga drvarji uporabljali pri delu v gozdu: bot, sekira, ročna žaga in majunk
Marko Dolenc je predstavil delo s tem orodjem
Namazano je moralo biti orodje seveda pa tudi grla, zato je poskrbela Anica
s šilcem ta zelenga
Davčenu Frenk, oblečen v laneno srajco in dolge hlače - drvarsko opravo.
Povedal je, da mu manjka le klobuk
Podmlačanov Lado nam je povedal za kaj in kako so uproabljali majunk.
Nekdaj so veliko drevja omajili (odstranili lubje) že v gozdu. Lubje se je majilo od maja do avgusta. Predvsem smrekovo in hrastovo lubje, ki so ga kasneje dobro prodali v strojarne. Te so lubje uporabljale za strojenje usnja.
Kokalj Rudi nam je pokazal, kako so na stolu, ki so mu rekli kar baba, hlapc ali rezilni stol z reziunkam (rezilnikom) izdelovali količke
za vozove (lojtarnke), za lestve in podobno
Posebno težko delo je bilo tudi žaganje debla po dolžini,
da so iz njega pridobili deske (Alič Ciril, Kokalj Niko in Simon)
Luka Demšar in Peternelj Janez sta prikazala delo tesarjev (cimparmanov). Izdelovala sta steber za kozolec, ki pa je v tem primeru bil iz smrekovega lesa, običajno so bili hrastovi.
Ko vidimo stare kozolce po poljih in stare lesene hiše, je prav, da se zavemo,
da so narejeni na roke in brez motornih žag in strojev.
Spoji so bili večinoma leseni, le redko so uporabili velike ročno kovane žeblje.
Luka Demšar predstavlja pomembo tesarjevo orodje - cimrako
Krošnja ali truga, ki jo je tesar oprtal na rame, ko je šel na delo. V nej ni smelo manjkati več različnih cimrak (tesarskih sekir - teslo, sekira, malarin) žaga lokarica, večja in manjša dleta in lonček z barvo in žnoura (vrvica)
Lepa zbirka cimrak
Javorski pevci so zapeli Oglarsko
Nastopili so tudi Frencetovi orgličarji
Samotežne sani s katerimi so včasih spravljali les iz Starega vrha v dolino. Mladi fantje, so v Starem Vrhu na takšne sani naložili tudi do kubičen meter drv in jih ročno odpeljali nekaj kilometrov v dolino. Nazaj so prazne, a še vedno težke sani spet vlekli in jih ponovno naložili. Nekateri pa so v te sani vpregli konja, če so ga imeli. Z lesom so se večinoma ukvarjali revnejši fantje, ki so želeli zaslužiti.
Silvo Čemažar nam je predtavil različne načine brušenja orodja, od kamna na ročni pogon....
.....do večjega na nožni pogon...
.... in celo doma izdelane brusilne mašine na dizelski pogon, ki jo je njegov oče priredil iz stare mlatilnice
Tudi sekiro je nabrusil
Ob kopi je svojo obrt in izdelke predstavil tudi Franc Bizovičar iz Hotovlje
Z njegovimi cempini so se kasneje na tekmovanju v "pajsanju" hloda
pomerili tekmovalci
Glavni kopar na Starem Vrhu Tone Kokalj
Na vrhu kope je približno trideset centimetrov velika luknja
v katero so kasneje vsuli žareča drva in tako prižgali kopo
Glavna kuharica na kopi Ančka in moj oče
Ančka je koruzne žgance že skuhala.
Sedaj le še pripravlja žareča polena za prižig kope
Še ne prižgano kopo sta blagoslovila župnik iz Javor Ciril Istenič in Simon Fortuna, župnik pri Sv. Lenartu
Prvo lopato žarečih drv je v kopo vsul direktor STC-ja Stari vrh Tomaž Trobiš
Nekaj besed je ob kopi povedal tudi župan občine Gorenja Vas - Poljane, Milan Čadež ....
.... in tudi on prižgal kopo z lopato žerjavice
Nekaj življenskih napotkov je dal tudi Jejlarju Tone .....
.......in da bo kopa res gorela, vanjo še on vsul zadnjo lopato žerjavice.
Kasneje je potekalo še Svetovno prvenstvo v pajsanju hloda, kjer se je več kot odlično izkazala voditeljica programa Martina Kolenc
Marko Dolenc je razglasil svetovno prvakinjo v pajsanju hloda
Martino Kolenc
Še ostali tekmovalci, med njimi tudi nova svetovna prvaka
Ansmbel dveh dolin
Ansambel Akord
Kasneje v večernih urah nas je zabavala še skupina Viktory
Prireditev se odvija na Grebljici na Starem vrhu, ki se nahaja ravno na meji med Selško in Poljansko dolino. Zato prilagam pesem Polanc na Seuško rine, s katero je Ansambel dveh dolin, ki nas je zabaval na prireditvi, dobil nagrado občinstva na 18. Večeru slovenskih viž v narečju (radija Sora) in za najboljšo melodijo in domov odnesel leseni kipec "Vandrovčka".
Prijetno poslušanje:
https://www.youtube.com/watch?v=SjwabIL8ek0&list=RDSjwabIL8ek0&start_radio=1
Prireditev je zelo zanimiva, vpeta v lep okoliš in naravo na smučišču Starega vrha in prisrčno ste vabljeni, da se nam naslednje leto prvo nedeljo v avgustu pridružite. Če ne zaradi programa, pa zaradi plesa in druženja.
Se vidimo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar