Pohod Med gorami

 

  Prvo nedeljo v mesecu avgustu smo na Grebljici obeležili že 47. Dan oglarjev. To je zanimiva etnološka prireditev, na kateri je poleg vseh opravil, ki so potrebna, da se kopa postavi in oglje skuha, moč videti še marsikaj zanimivega. A o tem pozneje, v naslednjem blogu. Praznični dan smo pričeli pohodniki z vodenim pohodom imenovanim Med gorami.

 Za te vroče dni je ta, ki smo ga opravili prava izbira, saj se izmed vseh, ki jih organizira TD Stari vrh najbolj skrije soncu.  Čeprav nas pot vodi po sončnih pobočjih in vrhovih poljanskih gričev: Koprivnika (1393m), Mladega vrha (1374m) in Starega vrha (1217m), pa poteka večinoma po gozdu.  

 

 

  Ob osmih smo se zbrali na Grebljici, prizorišču same prireditve Dan oglarjev, kjer  pa razen nekaj pridnih domačinov, ki so pripravljali vse potrebno za prireditev ni bilo še nikogar. Običajni vpis in drugi žig v knjižico, še slika za FB in štirideset pohodnikov nas je odšlo na pot. Najprej v smeri proti koči, a že po par deset metrih nas prva tabla usmeri na položno pot proti Podvrhu. Po že znani poti mimo vikendov, do vasi in nato proti Koprivniku.

 

Zbor in vpis 

 

 

  

Mimo vikendov v Podvrh 

 

 

Vodja pohoda Janez in vsi za njim

 

 

 

Preko travnika, pred nami pa Blegoš 

 

 

Table so nas vso pot lepo usmerjale 

 Kmalu smo se priključili na pot, ki smo jo opravili prejšnji mesec na pohodu na Blegoš. A le do Andrejonove senožeti na stari vojaški cesti. Tam pa smo nad potjo zagrizli v strm breg proti vrhu Koprivnika. Pot pelje ves čas po gozdu in vročina nas še ni preveč motila. Malo po stezah in malo po traktorskih vlakah, nazadnje pa skozi strm bukov gozd, kjer se je še pred par deset leti kosilo, smo prišli na prvi vrh. Na Koprivnik. 

 

 

 

Postanek pri potočku 

 

 

 

 

Ko smo prišli na vojaško cesto..... 

 

....se je nekaj pohodnikov odločilo za krajšo verzijo pohoda Med gorami

in so se po cesti odpravili direktno na sedlo med Koprivnikom in Mladim vrhom, kjer smo se kasneje spet srečali 

 

Ostali pa smo zagrizli v breg 

 

 

 

Do sedla med Romovcem (1247m) (preko katerega gre pot naprej na Blegoš) 

in Koprivnikom 

 

 

Da je bilo bolj zanimivo.... 

 

Smrekov gozd kar naenkrat preide v svetle bukve,.... 

 

.... ki so proti vrhu vse redkejše 

 

Borovnice so obrane 

 

 

Vrh Koprivnika

  Tu je skrinjica in žig. Kratek postanek, čas za malico in počitek. Na drugo stran smo se spustili nazaj na vojaško cesto na sedlo med Koprivnikom in Mladim vrhom, na Bard (Brdo). Prav tako, kot že lani nas je tu čakal Andrejonov Marko z malico: domačim kislim mlekom, črnim in belim kruhom iz krušne peči, zaseko, flancati in pehtranko. Vsak je lahko dobil še malinovec ali vodo.  

 

 

 

Malica na Brdu 

 

 

 

Ati je imel s sabo "češpe" 

  Čakal nas je vzpon na Mladi vrh. Krajši, a prav tako strm in že precej bolj vroč. Na vrhu pri klopici in žigu pa je bilo komaj dovolj prostora za vse. Zato se nismo dolgo mudili in smo se spustili na naslednje sedlo – Na jamah, pravimo domačini. Tu naj bi nekoč v izkopane jame lovili medvede, te jame se vidijo še danes.

 

Vzpon na Mladi Vrh....

 

 

.....preko Korošcovega travnika.... 

 

......mimo visooookih smrek.... 

 

....... 

 

.......

 

 .......do vrha, kjer pa ni veliko prostora 

 

 

 

 

 

 

Sedlo med Mladim vrhom in Starim vrhom - Na jamah, tu se vidita še dve jami

 (prva v sredini slike, druga v desnem spodnjem kotu)

 

 Ker je spust iz Mladega vrha mestoma kar malo neroden, se je naša kolona precej razpotegnila. Zato smo tu mlo počakali, da smo se zbrali vsi in se nato podali še v zadnji vzpon, na Stari vrh. 

 

 

 

 

 

Razgledna točka na Starem vrhu 

 

 

 

 

klinček

  Čeprav je na vrhu pri klopici in žigu (razgledni točki – vrh je še malo naprej) čudovit razgled na dolino, se tu nismo dolgo mudili. Le deset minut hoje naprej po grebenu, nas je v svoji brunarici čakala Tončka. In seveda hladno pivo in kava. Oziroma, kar si je kdo želel. Postanek  je bil tu malo daljši, saj je Tončkina kočica res na lepem kraju.

 

 

Puščica, ki nas usmerja nazaj na razgledno točko 

 

Vrh 

 

 

Kot iz pravljice 

 

Pa še ena gasilska

  Sledil je le še spust po smučišču in skozi gozd do Koče na Starem vrhu in od tam nazaj na začetek poti in na samo prizorišče, ki je bilo sedaj po dobrih petih urah že precej bolj živahno.

 

 

Mimo šestsedežnice.... 

 

.....in "koče" (gostišča) na Starem vrhu.....

 

.....nazaj na začetek

 Na tem pohodu ni toliko lepih razgledov, kot na ostalih, saj večinoma poteka po gozdu, a prijetna senčna pot v teh vročih dneh odtehta marsikatri razgled. A kot sem že večkrat napisala, če gledaš okoli sebe, se da videti veliko lepega tudi v gozdu, na travniku.... Več lepih razgledov nas čaka že čez mesec dni 15.9. na Lovskem pohodu. Se vidimo.