Večerni Stari vrh

 Pusti megleni decemberski dnevi so se mi zajedali pod kožo. Omeitev gibanja (zaradi kovid-19) ki nas je omeila na občine in je trajala skoraj dva meseca, je k vsemu turobnemu razpoloženju le še dodala svoje. Običajno sem precej pozitiven človek, a tole je pa tudi mene že načenjalo. Sploh, ko sem od drugih (iz drugih občin) gledala sončne in snežene slike s hribov. 

V Javorjah nisem bila že več kot dva meseca in ko so včeraj končno odprli občinske meje, sem seveda takoj morala nadoknaditi zamujeno. Z Ido sva se dogovorili, da skočiva še na Stari vrh, nad meglo gledat sonce.

Ko sem prišla v Javorje se je megla le še bolj zgostila in po drevju in grmovju je bilo že kar nekaj ivja. A ponavadi je nekja metrov nad najbolj gosto meglo jasnina. No, danes je ni bilo, ker so nebo precej visoko že prepredali koprenasti oblaki in ravno zaradi njih je bil sončni zahod na vrhu Starega vrha lep. 

 Potep v slikah:

 

Na Grebljici tokrat ni bilo nikogar

 

 Trije v vrsto.

 

 

Pa smo nad 1000m

 

Gostišče na Starem vrhu samuje.

Imajo pa zelo, res zelo dobro domačo hrano (vampe, golaž, pečenice....) kruh iz krušne peči, pice in še marsikaj ostalega, kar vam pripravijo po prednaročilu in lahko odnesete domov. 

 

Meglice v kotanjah

 Na vrhu Starega vrha, od tu do razgledne točke je le še 5 minut

 

Sonceee

 

Dingo in Ida

 

Pa še Dingo in jaz

 

Cerkev na Gori (ja vem, če sem Snežnik lahko lepo slikala, bi tudi tale morala biti lepša, a sem se vmes zaklepetala)

Tam daaaaleč je Snežnik

 

Pa malo bliže

 

Še malo bliže

 

Ko sva se vračali se je pričela delati tema

 

Tončka je doma, v svoji pravljični kočici

 

Četena Ravan je prelepo okrašena, vse hiše imajo enake lučke

(tule se ed dr...k vidi, ker je pač fotograf zatajil) 

 Krasen dan, ko so se baterije,  ki jim je rdeča lučka le še čisto malo brlela spet nafilale. Hvala Ida za lepo popoldne.

 

 Ko sva se vrnili domov pa me je čakalo še tole lepo atijevo darilo - košarica za ročna dela, ki jo je mami ta čas, ko sva bili zunaj prelepo oblekla z zelenim žametom. (Izgleda da bo treba narediti tudi drugo nogavico. Prvo sem že pred leti. Rada imam ročna dela a pletenje ni ravno moja veščina, morda se bom enkrat tudi tega lotila "zares")

Jesenski krog do sv. Ožbolta

 Čudovita jesen, prosta sobota in lepo vreme. Kaj je še lahko lepšega. Morda to, da bi bile odprte meje občin. Če nebi bilo omeitev gibanja in druženja, bi danes imeli v Javorjah en čudovit pohod, tako pa je žal odpadel.  Tudi v Škofjeloški občini je veliko lepih krajev, ki jih že dolgo nisva prevozila. No ja, pravzaprav sem po tej poti šla ravno prejšnjo soboto, a je bilo precej slabše vreme. Prej pa sem se vozila tu pred več kot petimi leti.

 

 Lep krog je in jaz sem resnično uživala, Igor malo manj, vsaj v nekaj strmih klancev je nekaj momljal, ko sem ga gladko prehitela in ga počakala na vrhu. No s pomočjo mojega e-kolesa je sedaj tudi koelsarjenje v klance užitek.  

 

Po Bodoveljski grapi

 

mimo starega, razpadajočega mlina

 

na široko odprta vrata

 

Po poti je bilo polno listja

 

Pogled na najlepše gričke

 

Peljala sva mimo razvalin stare domačije v Stanišah. Res me zanima zgodba te hiše, a ne vem, kje bi kaj izvedela. Po razvalinah sodeč, je bila to enkrat kar velika hiša. Sedaj pa se komaj opazi in igor je šel kar mimo....

 

Igorja lahko sedaj slikam tudi iz druge perspektive, običajno sem ga gledala le od zadaj (če sem ga sploh videla)

 

Macesni

 

Zadaj je Pasja Ravan

    

Malenski vrh, Romovec,Triglav in (gora nad cerkvico?) .... tole bo pa teta Minka vedela😀 

Dodajam - Minka je vedela (seveda) skrajno levo je zasneženi Kanjavec, v sredini pa Mišelj vrh

 

Iz istega mesta kot prejšnja le na drugo stran - cerkev v Črnem vrhu. 

In da ne bo dileme - tule sem stala na meji Loške in Poljanske občine

 

Štorovke, mislim da tele niso užitne (tud to bo Minka vedela)

Tudi za tele pravi Minka, da so sam za gledat in ne za jest😀

 

Igor že gre iz Črnega Vrha proti Ožboltu

 

Jest pa še kar domov gledam

 

Našla sem prelep travnik z marjeticami - a mi je Igor že ušel in sem morala za njim

 

Še ena stara

 

Ožbolt. Na fotografiji ni veliko ljudi, ker sem čakala trenutek za sliko, a je bilo  pri cerkvi ogromno pohodnikov, motoristov in kolesarjev. Midva sva se odmaknila proč na breg in se skoraj eno uro nastavljala soncu

 

Prelepa jesen

 

Sveti Andrej

 Lep dan in lepo sva se imela. Čeprav so najini MTB kolesarski izleti, res izleti in nikoli ne hitiva. Se veliko ustavljava in opazujeva okolico, za kar sem tudi Igorju res hvaležna, bi današnji izlet lahko trajal še kako uro ali dve več. Tako lepo je v gozdu...

Okrepimo naš imunski sistem - Ingverjev napitek

 Pred vrati so hladnejši meseci, ko se nas raje kot v toplejšem delu leta, prime kak prehlad, nahod ali celo gripa. Ker pa je letošnje leto že tako ali tako ves čas v zraku grožnja z novim koronavirus (SARS-CoV-2), mislim da je tale zapis na mestu.

 

 

 

 Največ za svoje zdravje lahko naredimo sami. Prva in najpomembnejša obramba pred boleznimi je naš imunski sistem, ki se bo, če bo dovolj močan, znal ubraniti tudi kakega mimoletečega virusa, če se le ta prej ne bo ujel v kakšno masko ali umrl na  UMITIH in razkuženih rokah. (povdarjam umitih, ker si ljudje še vedno ne umivajo rok!!! packi) 

 Okrepimo imunski sistem tako, da se kljub temu, da zunaj ni povsem jasno in sončno odpravimo na sprehod - pravijo, da je vreme vedno dobro, če smo pravilno oblečeni. Vsaj 30 minut na dan priporočajo. 

 

 Moja teta Anica redno dela zdravilni napitek za krepitev odpornosti. Večkrat sem ga pri njej pila. Ko sva bila pri nej na obisku oba z Igorjem, ga je probal tudi on (lansko jesen). Navdušen nad njim, sva ga morala seveda narediti tudi sama. Od takrat ga večkrat narediva. Napitek je resnično zdrav in najboljša naravni izdelek za krepitev imunskega sistema. Pijeva ga po "štamperlih" (kozarčkih za žganje 0,3) vsako jutro ali pa ga dava v čaj (žličko).

 Ker želim zdravja tudi vsem vam, ki boste tole prebrali, je spodaj zapisan postopek priprave. Povsem enostaven, le malce zamuden zaradi stiskanja ingverja

 Za pripravo zgornje količine napitka sva kupila 2kg ingverjeve korenine. Preverite, da je čimbolj sveža in ni ovenela in zgubana - takšna ima več soka iz katerega sva ga dobila slab liter. Ingver je treba olupiti, in nato iz njega stisniti sok. Če ni popolnoma olupljen bo sok rožnate barve in lahko zagreni. Midva uporabljava aparat Power Juicer (taščin). Lahko pa korenino olupite in naribate in nato na roko ali preko gaze stisnete ven sok. 

 

Težje delo je opravil Igor

 

Sok limone in ingverja ter med (g. Šturma iz Škofje Loke)

 Limone sva ožmela in pripravila enako količino soka kot ingverjevega. Ingverjev in limonin sok sva zlila skupaj in dodala še kozarec domačega gozdnega medu ter dobro premešala, da se je med stopil. Napitek je tako pripravljen. Naliti ga je le še treba v steklenice. Shraniva ga na hladnejše mesto, steklenico, ki je trenutno v uporabi pa imava kar v hladilniku. Pred vsako uporabo je treba napitek v stekljenici pretresti, saj se ingver vsede na dno.

 Priporočam, da napravite količino, ki jo boste porabili v mesecu ali dveh in ne za dlje časa, midva bova tole količino porabila v slabih dveh mesecih 

 

 Čeprav je priprava malce zamudna vam pripororčam, da napitek pripravite, saj je res odličen v boju s prehladom in v času, ko nam preti koronavirus zelo, zelo dobrodošlo domače zdravilo.

 

  

 Slika vzeta iz internetne strani

Postanimo zdravi, ostanimo zdravii!!

 

 

 

 

Jesenski pohod -TD Stari vrh

 Predzadnji pohod je bil tik pred tem, da nam pade v vodo. Dobesedno. Dan pred pohodom je lilo brez prestanka. Dež je padal ves petek in še več kot pol noči na soboto. Tudi napoved za soboto ni bila obetavna. A če so bili že vsi pohodi letos vremensko zaznamovani, tudi ta ni smel biti izjema.

 

 

 Sobotno jutro pa je bilo tiho in dež se ni več slišal. Ko sem stopila na balkon me je presenetil hlad in kasneje, ko sem ob kavi listala telefon, mi je bilo jasno zakaj. Sneg je segel precej nizko in tudi Blegoš je bil bel. Med oblaki na nebu pa so se že kazale posamezne zaplate jasnine. Torej pohod bo. 

 Tokrat smo imeli v načrtu povsem novo pot, ki bo potekala po selški strani območja, ki ga pokriva TD Stari vrh in naše izhodišče je bilo v Luši pri gostišču Kveder. Devetnajst preverjeno zdravih in veselih pohodnikov se nas je tako podalo na Jesenski pohod. 

 

Vredno omembe, čeprav smo pohod začeli malce više od tu.

Na Zgornji Luši je bil rojen Lovrenc Košir, ki velja za reformatorja pošte. Njegova je bila ideja o poštni znamki, ki pa jo je lahkomiselno zaupal  trgovcu Gallawayu, domneva se, da je on to idelo posredoval Rowlandu Hillu, ki velja za izumitelja znamke.

 

 Že prav kmalu smo imeli prvi postanek pri domačinu na Luši, ki nam je postregel z vilijamovko in viskijem nejgova žena pa z dobrimi, domačimi medenjaki. Naš prvi načrtovani postanek pa je bil malo naprej pri Kovkarjevi kajži kakor pravijo skoraj 300 let stari hiši, ki je pravi biser v dolini in odličen primer stavbarstva preteklih stoletji. Hiša je deloma lesena na kamnitih temeljih in v kasnejših letih dograjevana. Najprej je bila le preprosta logarjeva koča, a je kasneje postala kajža s hlevom. Zelo zanimiva pri tej kajži je njena streha, ki je daleč naokoli edinstvena, saj je slamnata in pred nekaj leti obnovljena. Ker lastnika Brankota Omahna ni bilo doma, smo si hišo ogledali le na zunaj in se odpravili naprej. 

 

Naš obisk pri Kovkarjevi kajži

 

 

 

Te slike so iz mojega obiska pri kajži pred mesecem dni, ko sem si jo lahko ogledala od znotraj:

 

 

 

Črno črna - črna kuhinja

 

Gospod Omahen izdeluje zelo zanimive stole iz korenin in vej

 Mimo Matajceve domačije smo se preko travnikov in gozdnih poti povzpeli do Turistične kmetije Podmlačan.  Zase pravijo da so tradicionalna slovenska kmetija s 700 letno tradicijo. S turizmom se intenzivno ukvarjajo že 50 let in "specializirali" so se predvsem za šole in vrtce, saj tu redno preživljajo šolo v naravi otroci iz vse Slovenije, tudi otroci s posebnimi potrebami. Na kmetiji je se je možno srečati z mnogimi živalmi in spoznati kmečka opravila. Gospodinja Olga pa se lahko pohvali z mnogimi domačimi pridelki in izdelki, ki jih ponudi otrokom in seveda tudi v sem ostalim gostom, ki se pri njih ustavijo ali dopustujejo. 

 

Na Podmlačanovi domačiji so vse živali zelo prijazne

Tudi mi smo bili dobro postreženi z domačim kruhom, zaseko in ravnokar pripravljenim maslom, zraven pa smo pili zdravilni tarjak, ki je zelo poznan v teh krajih - napitek iz bezgovih jagod (s katerim so nekdaj celo zdravili kugo).

 

Mimo cerkve na Jarčjem Brdu

 

Potoki so bili polni vode

 

Smo se razkužili in pogreli

 

 Pot smo nadaljevali naprej proti Jarčjemu brdu in se od tam spustili do spodnje postaje šestsedežnice. Čakal nas je še vzpon do vasi Sveti Lenart oziroma Lenart nad Lušo. Tu so nas pri kmetiji Zgornji Zakrašnk že čakali s pripravljeno pravo sladko pogostitvijo. Najprej žgani aperitiv in nato, kakor da bi večer prej svatovali: krofi, ocvirkovica, kokosova potica, piškoti vseh vrst. In tisti, ki smo bolj sladke sorte smo prišli na svoj račun, čeprav je bilo nadaljevanje poti potem malo težje. A ta (sladki) postanek je bil na najvišji točki našega pohoda, tako da smo vso "sladko" težo brez težav nosili naprej.

 

Le nekaj od vsega pri Zgornjem Zakrašnku

 

Podružnična šola na Svetem Lenartu

 

 Mimo osnovne šole (podružnične šole) na Lenartu, kjer je število učencev moč prešteti na prste ene roke ( popravljam- opozorili so me, da je precej več otrok in ni dovolj ena roka, kar troje rok rabimo, da jih preštejemo) smo odšli proti cerkvi. Postanek pri cerkvi smo tokrat izkoristili za opazovanje vasi in krajev, ki so se videli od tu. Od letošnej menjave župnikov je ta cerkev oistala brez župnika in zato tudi zaprta za ogled. Od cerkve smo se v dolino vračali po stari stezi, ki nas je pripeljala na cesto, ki smo jo pri kmetijah le prečkali in se najprej po travnikih in nato po stezi skozi gozd spustili v Lušo. Čakalo nas je še nekaj metrov asfaltne ceste in zaključek druženja  pri gostišču Kveder.

 

Zlata rozga in pohodniki

 

 Lep pohod in glede na vremensko napoved zelo prijetno vreme za hojo.  Tudi steze niso bile blatne, saj se je z bregov voda že odtekla.

 

Damjak pri gostišču Kveder

 Le našega najmlajšega pohodnika (5 let) in v bodočnosti našega vodnika, (saj  z dedkom Janezom (organizator pohodov) skupaj s sestrico prehodijo vse poti, preden se s skupino podamo na pohod) je kdaj pa kdaj zmotil kak potok, ki je tekel čez pot in ni bil povsem prepričan če gremo prav, saj tega potočka pred tednom tam ni bilo. 

 

  (Celotno druženje in pogostitve so potekale v skladu z navodili NIJZja)