Skorajda popolne razmere za popoln spomladanski pohod. A današnji se je imenoval Zimski. Četudi je bil precej bolj vreden svojega imena, kot pohodi v zadnjih letih, je bilo vseeno prijetno toplo in kak centimeter (ali decimeter) snega bi bil prav dobrodošel. Samo zato, da spoznamo naravo tudi v bolj ostri obliki. Skorajda vso pot smo hodili po snegu, a je bilo vse okoli nas že čutiti pomlad in cvetje, ki je med zaplatami snega sililo na dan, je nakazovalo, da tudi letos ne bo zamudila.
Pohod smo za en teden prestavili, saj je bilo pred enim tednom zelo slabo vreme. morda je tudi to botrovalo temu, da se nas je ob brunarici Kopa na smučišču Stari vrh zjutraj zbralo le šestnajst. Malo manj kot običajno, a imeli smo se lepo.
Najprej smo nekaj metrov prehodili po in ob smučišču, ki je bilo že kar živahno in na Grebljici zavili na pot proti Podvrhu. Ves čas smo hodili po sončni strani naših hribov in če sem zjutraj še mislila, da sem premalo oblečena, mi je že prav kmalu postalo vroče. Snega je bilo še kar nekaj, a še zdaleč ne toliko kot pred leti, ko smo ravno na tem pohodu sneg gazili čez kolena.
Skozi naselje vikendov v Podvrhu smo prišli do vasi in od tam naprej proti Blegošu, ki se nam je vso pot odkrival s svojo belo kapo. Med potjo smo imeli kratek postanek, ko nam je Milan razdelil hruškovo "zdravilo" - tokrat je imelo častitljivo letnico 1998. Nadaljevali smo pot, skozi lepe gozdove in po približno dveh urah hoje zavili navzdol v vas Gorenja Žetina, kjer so nas pri Kmetiji odprtih vrat Andrejon že čakali.
Žolne (ali pa detli) so imele delo
NA GORENJSKEM ŠIRIJO SE GOVORICE, ČISTO NEPREVERJENE,
DA ENKRAT EDEN OD TEH DOLENJCEV, ENO URO SMUČAL JE.
Pesem je Marko napisal po resničnih in preverjenih dogodkih, razen ta zadnji podatek o smučanju,ni čisto preverjen:-)
Marko nam je ponudil aperitiv
Ko smo nekateri še kupili odličen domač sir, smo se odpravili nazaj proti izhodišču. Mimo slapu Pod Rancka, ki je bil že povsem odmrznjen in naprej mimo soteske Za Čelam. Malo pod Korošcem smo preverjali, kje so bili posneti prizori iz filma Cvetje v jeseni, kamor nas bo popeljala pot ob praznovanju 50 letnice filma.
Nadaljevali smo pot mimo izvirčka Pizdnice in do Matikuš (V Maln) Tam smo zavili navzgor proti Podvrhi in po že zjutraj opravljeni poti, nazaj do brunarice Kopa, kjer nam je oskrbnik brunarice Gregor Pečnik pripravil odličen golaž.
Pohod ni bil naporen, v počasnem pogovornem tempu (čas hoje brez postankov je bil več kot tri ure) smo prehodili 11.5 kilometrov. Primeren je bil za prvega v sezoni pohodov, ki nas letos še čakajo. Upam, da se nam na naslednjem pohodu pridruži več pohodnikov, saj so pohodi namenjeni spoznavanju krajev, druženju in preživljanju prijetnega časa in nikakor ne hitenju, štetju kilometrov in gledanju na čas.
Naslednji bo 30. aprila, ko se bomo zbrali ob 16:00 uri, prav tako pri brunarici Kopa, zaključili pa ga bomo malo višje ob Gostišču Stari vrh, kjer bomo zakurili kres. Na ta pohod pa bomo še posebej povabili otroke, saj jim pripravljamo posebno doživetje ob branju pravljice.
24 marca on 19 uri pa nam bo Marjan Potočnik, ki je reden član naše pohodniške skupine, v gostilni Blegoš predtavil vtise iz svojih pohodov in potovanj, kar vam obljubljam, da bo zelo zanimivo.
Lepo vabljeni!!
