Brezje

 

Kot že več let zapored je ena od jesenskih sobot namenjena romanju na Brezje. Prvič sem na to pot šla pred točno šestimi leti, točno na ta dan. Zadnja leta mi je nečakinja Lucija vedno rekla, da bi tudi ona rada šla z nami. Pot ni lahka, sploh ne za otroka. No Lucija je sedaj že velika punca in letos je šla z nami.

Seveda smo imeli rezervo in dežurstvo, saj bi v primeru da bi poti ne zmogla,  prišel Igor z avtom. A brez skrbi. Res je presenetila in vso pot prehodila brez težav, če odštejemo to, da je kooomaj čakala kdaj bo malica, saj ji je mami za na pot pripravila pohančke.

Ob sedmi uri smo se iz Javor odpravili mami, Ida, Lucija, teta Anica, sestrična Neža, Mirko ter jaz. Poti ne bom opisala. Naj jo opišejo fotografije.

Le to: izbrali smo res lepo soboto, ravno prav toplo in zelo sončno. Razgledi so bili prelepi in celo pot smo uživali. Hodili smo počasi, vmes opazovali okolico in naravo in se  - imeli res fajn!

 

 

Zjutraj pred odhodom 

 

Skozi Javorje

 

Domača cerkev

 

Cesta v gradnji

 

Sonce je komaj vstalo izza Gabrške gore

 

V dolini so bile megle Javorje in Lom pa kot običajno nad njo

 

 

 

Proti Četeni Ravni

 

Pri Tavčarju, mimo kipa dr. Gregorje Kreka

 

Cerkev sv. Brikcija v Četeni ravni, ki ima čisto novo streho na zvoniku

 

Četena Ravan pod nami in meglice v dolini

 

Na Prevalu

 

Razgled na Karavanje in Julijce

 

Komaj dovolj velika klopca za obe

 

Pri Žgajnarju v Zaprevalu teče dobra voda.

Na poti je vode povsod dovolj in s sabo ni potrebno nositi velikih zalog, meni, ki veliko popijem zadostuje pol litrska flaška. Vsaj pet krat (če štejem še trgovino v Selcih) lahko točimo vodo na urejenih izvirčkih

 

Žgajnarjeva hiša v Cvetju

 

Preko smučišča

 

Stari vrh j eže za nami

 

Lucija

 

 

 

 

Še enkrat

 

Ida in Neža pa sta vmes, ker sta imeli dovolj časa, iskali tudi jurčke

 

Na Golici, čakal nas je spust v Selca

 

 

 

V Selcih smo v pekarni kupili malico in nadaljevali romanje. Pred nami je bil najdaljši vzpon do Jamnika

 

Konec vzpona in čas za kratek počitek

 

Jamnik

 

Končno kosilo in  Lucijini pohančki

 

Posedli smo po travi in pojužinali

 

Na spustu proti Kropi smo imeli nekaj težav, saj je bil gozd na nekaterih delih skorajda neprehoden zaradi vetroloma. Plezali in pretikali smo se preko podrtih dreves

 

Ida, polna energije nas je čakala

 

Na poti proti Kropi so v gozdu skriti palčki, Lucija jih je našla enaindvajset. No tega ni štela mednje

 

V Kropi ob šoli kratek počitek

 

Prišli smo do srčka

Še zadnji klanec

 

Lucija vesela, da je zmogla vso pot, čaka jo le še zadnjih nekaj korakov

 

Preko avtoceste 

 

In smo na cilju

 

 

 

 

 

Naša skupinica je srečno prišla na Brezje. 

 

Hvala vsem za lepo doživetje in lep dan.