Sprehod do klopce pri meteoritu

V Javorjah je lepo. Sem že povedala, vem. Tisti, ki me berete, boste to še kdaj brali.

                         

  Včerajšnji malo daljši večer in precej naporen kolesarski podvig, sta bila "kriva" za to, da mi danes kljub, res čudovitemu vremen ni bilo do kolesa. In že takoj zjutraj sem sklenila, da grem v Javorje. Ko sem klicala mami, mi je rekla naj čimprej pridem, da  so gor že vse tri moje tete, ker je bila maša za mamo in atom. Ter da bodo po kosilu šli na sprehod do klopce pri meteoritu. Tako pravimo mestu, kjer je ati pred dobrimi šestimi leti, našel tretji slovenski meteorit. (O tem skoraj 5kg težkem meteoritu, bom mogoče kdaj drugič napisala svoj prispevek) 

Seveda pridem. Igor je rekel, da bo šel gor s kolesom.

  Ko sem prišla v Javorje, sem še ujela najboljši mamin golaž.  Stric Janez, Vera in bratranec Jernej so se ravno odpravljali domov in so nas povabili na kavo, ko se bomo vračali.

  Mami, ati, sestra Ida, tete Minka, Hermina in njen mož Mirko, Anica in Frenk ter jaz,smo se opremili z vrečkami za "rošce" in smo šli.  Najprej na mamičin vrt in atijevo plantažo bučk. Bučke vedno dobim v Javorjah. (res jih imam rada)

 

  Po poti "skoz breg" smo nadaljevali proti Zavolčku. Vmes smo nabirale materino dušico in ranjak ali, kot smo doma vedno rekli, medvedove tačke. Za pečjo sem našla, no Ida jo je, prvo letošnjo zrelo jagodo.

 

Kukavica, spada med orhideje

 

Teta Hermina je že našla materino dušico

 

moja prva jagoda letos (slika pa za nikamor)

 

Javorje 

 

  Ko smo prišli do gozda, pravimo mu Na požarju, ni bilo več čajčkov, je pa ati predstavljal svoja drevesa, nekatera prav zanimiva (domišljija dela svoje, hihi). Eno zelo "pripravno" češnjo ima celo teta Anica "zgovorjeno".

 

 

Anica si ogleduje svojo češnjo in pravi, da bo letos veliko "šnopca dala"

  Pot skozi gozd je meni vedno zelo zanimiva. vsepovsod se kaj dogaja, polno živalskih poti in sledi. V blatu sledi od srnjadi in jelena. Ko smo prišli do mesta, kjer je ati našel meteorit smo malo počili, posedeli na klopi in nadaljevali pot naprej.

 

Teta Hermina kaže mesto kjer je ati našel meteorit

 

Sestrce na klopci

 

Sestrce in skoraj vsi možje na klopi

 

Frenk, Mirko in ati 

 

Igor

  Po poti ki jo je ati naredil pred leti, smo se povzpeli na asfaltno cesto, ki pelje na Mlako. Tam nas je čakal Igor in obrnili smo se nazaj proti Javorjam. Ob poti smo spet nabirali čajčke. Zavili smo Na Polešico na kavo k Barbarč. Tu je bila doma moja mami. Jaz pa sem se pogosto pazila pri stari mami in atu. Še prej pa smo se ustavili pri studenčku Pr Krek. Najboljša voda. Celo leto ista temperatura in res, res čista.

  Pri Barbarč smo malo "povasovali" spili kavo in se po stezi, ki je ni več, spustili nazaj v Javorje. Igor pa se je odpeljal po cesti.

 

Javorje in Polešica

 

Minka pravi da bo tistile cvetek njen pa konc

 

Ranjak - medvedove tačke

 

Materina dušica

 

Vsi so nabiral

 

pogled v dolino

 

Voda

 

  

kozice?

 

 

Tu je moj stari ata imel čebelnjak...koliko krat sem bila z njim tu

 

V tej hiši sem preživela precej lepih dni s staro mamo Nežko ter bratranci in sestričnami

  

Plošča na tej hiši

 

Stric Janez ima okrog hiše polno rož, to je 

lesnata potonika

 

Ringlo (mi rečemo cibara) pod katero je bila klopca na katero sva z mamo

velikokrat hodili sedet

 

Mimo Kamnarja in ostanki "ganka" na katerem se še vidi stranišče "na štrbunk"

 

Majhna, majhna hišica v kateri je živela Kovačeva Johanca,

mati samohranilka, ki težave utaplja v alkoholu - bi ji rekli danes

 

Moj dom, kjer ravno sedaj prav lepo cveti glicinija

 Doma je mami po napornem sprehodu pripravila še malico: domačo pašteto, ki je menda neznansko dobra, a jaz vseeno prisegam na nutelo. Igor je kolo naložil na avto in odpeljala sva se v dolino. 

            Še nekaj: slika mojega atija z najdenim meteoritom. Več o tem pa kdaj drugič.

 

        Res lep dan v Javorjah. Saj v Javorjah je zame vedno lepo. To pa že veste, a ne.