Potem, ko sem prejšnji teden peljala Katjo na Gabrško goro, da ji pokažem en lep klanček, nisem niti približno mislila, da se bova tako hitro vrnili. Vsaj ne glede na njen odziv. Bila je, hm, saj ne vem kako bi opisala. Če bi dobesedno navedla njene besede, potem je to takole: "pii...pii....kam si ti mene pripeljala piii....piii.... tole ti pa vrnem pii....pii....pii, nikol več " In res mi je. Čez dva dni s Krvavcem. Tam sem pa jaz pii....A, smo trmaste in imamo rade izzive in že v ponedeljek sva se dogovorili, da se po službi Katja pripelje direktno k meni in greva spet. Pa ne le na Gabrško goro.
Naredili bova trojček. Gabrška gora, Nace in Križna gora.
To sem imela jaz v načrtu že lani, a se kar nisem lotila. Vsega skupaj je dobrih 50 kilometrov a kar 1350 višinskih metrov.
Z nama je šel tudi Igor. Najprej smo šli po poljanski dolini do Loga. Tu se pa takoj iz glavne ceste začne klanec. Res klanec, lep, za trening s povprečnim naklonom okrog 12%. Tokrat ga je Katja vzela bolj z rezervo in na vrhu ni bila tako jezna name.
V prvi klanec mimo lepe, nekdaj romarske cerkvice svetega Volbenka, kamor so včasih neporočena dekleta hodila prosit za ženina
Tam proti Črnem vrhu se dela dežna zavesa
Prva turbokatka
Na Gabrški gori
Po spustu nazaj v dolino je sledil klanček do Naceta. Lepo počasi, tako počasi ga nisem peljala že par let. A v mislih sem imela, da nas čaka še Križna gora.
Za vse, ki v tale klanec gledate v tla.. takole zgleda Nace
Druga turbokatka
Nace
Po slikanju, turbokatki in oblačenju vetrovke, smo se vrnili v dolino, par metrov pod vrhom smo srečali Tatjano. Rekli smo, da gremo še na Križno in je samo obrnila in šla z nami. Super.
Ko smo šli skozi Loko in mimo Šteng.....ne bom komentirala. Le igor je nekaj momljal o nekem smrtnem grehu, ker gremo mimo...A čakala nas je še Križna gora, ki sem se je jaz najbolj bala. Že, če grem spočita od doma, mi ni všeč, zdaj so bile pa noge že malo utrujene. A trma je pri meni najbolj natrenirana reč..
Počasi v prvi klanec.Nato rahla izravnava. Dohitel me je Žiga z gorcem. Ali pa z
mopedom? Nisem sigurna, je tako hitro šel mimo mene. Tatjane, Katje in
Igorja že kmalu po prvem klancu nisem več videla. Tudi dobro. Lepo
počasi sem brcala v breg in se z zadnimi močmi privlekla do klopce.
Vesela. res vesela, saj sem naredila še nekaj, kar sem hotela že nekaj
časa. Še par slikc in končno na Štenge.
Za naslednjič pa cilj šterojček: Gabrška gora, Nace, Križna gora in Ožbolt.
Katja, Tatjana in jaz
Zmanjkalo turbokatke
Še ena turboKatka, danes je bila res dobra
Pogled s Križne gore
Nekdaj smo na ta dan praznovali Dan mladosti - danes smo dokazale da za v staro šaro pač še nismo
Ni komentarjev:
Objavite komentar