V Javorje po večerjo

  Že cel teden sem imela doma dvojne tekaške hlačeod kolega iz kluba; obljubila sem mu, da jih bo moja mami zašila. In sem sklenila, da jih kar s kolesom nesem v Javorje. Igor je rekel, da bi pa ena mamina kava tudi prijala. Hlače sem dala v nahrbtnik in sva šla.

 

                                               Proti Luši, pred nama Stari vrh

 Po poljanski dolini se nisva želela tepsti z vetrom. Bi nama celo pot pihal v glavo. Zato sva šla v selško. Imela sem namen iti čez Lušo in Mlako, pa je Igor peljal kar naprej proti Staremu vrhu. Ja uredu, bova pa potem gor na odcepu zavila proti Mlaki. Imam v glavi kar en strah pred tisim klancem, ki gre skozi vas Zapreval. Pa saj vem, vse je v glavi...tudi to sem že ugotovila, da imam vrjetno potem napačno glavo, hihi. In, ker je bilo do vrha še čisto malo, bi bilo kar škoda če nebi šla.

                                     

                   Pogled iz Prevala, čez smučišče proti vzhodnemu delu Karavank
                                                in kamniškim alpam

 Igor je šel naprej in do koče, jaz sem pa počasi brcala proti Prevalu. Seveda je šlo. Le nahrbtnik me je malo motil. Počakala sem par minut, da se je Igor vrnil od koče. Nato sva se spustila na poljansko stran in v Javorje.

                                                          Javorje

Tu pa kava z atijem  in najboljši mamin segedin. Mami je zašila hlače. Ke rsem imela sabo nahrbtnik sem nabrala še mlade koprive, ki sem jih imela potem za večerjo. Mmmm,najboljše. 

  

Ko rastejo....

 

                                                         ...ko se kuhajo...... 

                                              ......in na krožniku.

   Vračala sva se po poljanski dolini, lepo je letelo, ker nama je pomagal veter.

        Res lepo je iti v Javorje. Tam sem doma. Živim v Loki, a v Javorjah sem DOMA