četrtek, 26. julij 2018

Ratitovec

  Včerajšnjega dopustniškega pohoda na Ratitovec nebom posebej opisovala. Bilo je lepo. Šla sva dokaj zgodaj zjutraj in na Prtovču parkirala že malo čez šesto. Takoj v prvi klanec, ki je bil še ves v senci je skoraj zeblo in šele, ko sva v skalah prišla na sonce sem se ogrela. Šla sva preko Podna gor in na Razor nazaj. Sicer sem imela v mislih vrnitev čez Pečano, a se je Igor odločil, da je dovolj ta, običajna pot. 



 Med potjo sem naredila nekaj slikic. Pohodnica, ki sem jo srečala mi je namignila, da ve zakaj nekateri med hojo slikajo, dobro morda imam res izgovor, da lahko malo počasneje hodim a največkrat moram ravno zato, da lahko slikam celo malo hitreje stopit. Pa nič zato. Današnje slike so bolj tako tako. Se še privajam na nov fotoaparat (ki je drugače res dober, imela pa sem popolnoma narobe nastavljenega) Nekaj slik je narejenih s telefonom, nekaj pa je Igorjevih, ki jih je naredil s kamero.

Jutro na Prtovču

Sonce je že vstalo

Čez hudournik


Na Podnu


Kam že...

Igor gleda proti Poreznu

Dlakavi sleč....pa Igor tam zadaj

Na nekaterih delih je pot na novo zavarovana 
(lahko tudi ne tako na novo, saj nisem bila tu že več kot eno leto)









Ne poznam (lahko kdo pomaga)

Navadni popon (Velecvetni popon? tudi tu lahko pomagate)


Tudi tej ne vem imena



Ja no, malo je zeblo, 
flancat pa mmmm.. pri nas pravijo: še angelčki bi jedli, če bi ritke imeli

Murka
(Rhellikanijeva črna murka)

Sleč, zadaj pa kristusove srajčke - močvirna samoperka

Planika



V tejle mlakuži - bajerju - napajališču, ali kar je že, je bilo vse polno živalic. 
Ko sem brskala po knjigah sem prišla do tega, da je to planinski pupek. Vesela bom, če me kdo popravi ali potrdi (spodaj je slaba slika teh repatih in nogatih "paglavcev")




Na Razorju




Spet nazaj na Prtovču



Ni komentarjev:

Objavite komentar