Lep je naš Blegoš, prav tak kakor ga je opisoval in občudoval Ivan Tavčar v svojih delih. Najvišji med hribi ali griči (težko bi rekla, da so to gore), ki se vzpenjajo nad Javorsko faro: Starim vrhom, Mladim vrhom, Koprivnikom, Romovcem in Blegošem, ki na eno stran gledajo v Selško dolino in na drugo v našo Poljansko dolino.
Že davno so imeli po pobočjih teh hribov domačini travnike ali snežeti (senožeti), ki so jih kosili, na Blegošu pa pasli svojo živino. Dandanes se pristop na Blegoš največkrat začne na Črnem kalu, kakor se imenuje križišče petih cest in večih steza in do koder običajno pridemo z avtom. A ker so včasih večino poti naredili peš in se pohod imenuje Na Blegoš kot nekoč, smo ga mi začeli v Javorjah. Izpred gostilne Blegoš.
Ob osmih smo se zbrali in vpisali v gostilni pri Janezu, ki nam je v knjižice dal še žig, saj je bil ta pohod nadomestilo za prejšnjega, ki je zaradi slabega vremena odpadel in se še z dvema, ki sledita šteje za sodelovanje (kdor ima žige iz vseh treh pohodov) pri žrebanju za lepe nagrade. Gostilničar Matjaž nam je za na pot razdelil še malico. Sledila je skupna slika več kot tridesetih pohodnikov pred gostilno Blegoš in nekaj napotkov pred samim pohodom.
Tudi ati se je odločil, da gre na pot, čeprav ima nekaj težav z nogami, a je kasneje ob dobri duržbi in pogovoru skoraj čisto pozabil nanje.
Pri Janezu smo se vpisali
Že takoj smo kar dobro zagrizli v breg in po asfaltirani poti prišli na Murave (skoraj na Murave, prve hiše tu še spadajo v Javorje). Nekaj časa smo še hodili po glavni cesti, a po parih minutah smo v sami vasi Murave zavili na makadamsko pot proti Matikušam (Malnu) Četudi je bila ura le malo čez osem, je prijala senca, ko smo zavili v gozd.
Na Malnu smo se malo oddahnili od prvih klancev in nadaljevali pot mimo studenčka Pizdnica (pa ne bom nič s pikicami pisala - to je staro ime, ki ga ljudje tod okoli poznajo že od nekdaj) in naprej skozi Brinje. Mimo domačije Par Dobret smo preko lepega, a strmega travnika prišli spet v gozd. Pot se ves čas precej dviguje. Malo više, ko smo hodili že dobro uro, smo se v gozdu ustavili in se podprli s suhimi hruškami, ki nam jih je dala mami Marjeta za na pot in s šnopčkom.
Na Matikušah
Izvirček in malce pod njim mlinček
Najprej proti Brinucu
Nad nami pa že Dobretova domačija....
......tu pa že pod nami
Preko Dobretovega travnika
Desno- Mladi vrh, levo Koprivnik
Dobar je
Sestra Ida
Desno bomo šli čez tri tedne, ko bomo hodili po poti Med gorami
Sredi gozda spet studenček
In lovske opazovalnice, na kateri so že oznake za pot Cvetje v jeseni
Oče razlaga, kje je bil včasih gozd in je Andrejon napravil res lep travnik
Tale je pa tista - naukretna slika :-)
Po
uri in štiridesetih minutah smo stopili na vojaško cesto, ki pripelje
iz Podpulfrce (pri Škofji Loki) skozi Breznico pod Lubnikom na Vrhovcev grič kjer se prevesi na selško stran in se nadaljuje mimo Mlake, Zaprevalja, Rovta, za
Starim in Mladim vrhom, kjer se nato na sedlu Bard (Brdo) spet vrne na poljansko stran in
pod Koprivnikom gre vse do Blegoša.
Nad nami se je dvigal Koprivnik, takoj za
cesto pa je bila lepo pokošena snežet, ki jo Andrejonovi še vedno
kosijo. Sedaj bolj zato, da se ohranja tradicija košnje po starem- na
roke. Tu smo imeli postanek za malico.
Prišli smo na vojaško cesto
Andrejonov Koprivnik,
kjer je strm breg (tule se ne vidi kako strmo je) pokošen še ves na roko
Malca
Ko sem odvila papir v katerega je bila zavita malica, sem bila prijetno presenečena, ne ni bil običajni sendvič ampak prava suha klobasa in dva kosa domačega kruha. Malica kot včasih.
Mimo se je pripeljal tudi Igor s kolesom, ki je pot začel doma v Škofji loki in šel nato do Blegoša. Pozdrav in par besed in nadaljeval je pot. Tudi mi smo se odpravili naprej. Najprej rahel spust do Črnega Kala in nato nadaljevanje poti po cesti do Prve Ravni. Razgledna cesta, ki gre od Kala do Prve ravni se lahko resda malo vleče, a pogled v dolino je vreden tega. Vidi se pot, ki smo jo že prehodili Koprivnik, Mladi vrh, Stari vrh pod njimi pa lepe vasice pripete v breg. Gorenja in Dolenja Žetina, Podvrh, Murave, Javorje; pred nami pa Gora s cerkvico Malenski vrh, Brda ina še mnogo manjših zaselkov pod nami.
Tu gre tudi Loška transferzala in pot Cvetje v jeseni
Mimo prvih bunkerjev
Ostanki ob cesti pričajo
na kakšen način so gradili in utrjevali 1938 leta zgrajeno vojaško cesto
Črni Kal
Pogled na lepe kraje
Na Prvi ravni smo zavili na stezo, ki pa se po nekaj minutah hoje razširi v traktorsko pot. Precej smo se še dvignili in više na izravnavi spet zavili desno na stezo v breg in proti vrhu. Nekaj pa jih je šlo naprej po poti in direktno do koče na Blegošu.
Steza
Steza proti vrhu prav kmalu pripelje na pašni travnik in hoja med cvetjem in ob lepih razgledih je res užitek. Živine tokrat nismo srečali nikjer, se je pa videlo, da še ni dolgo, kar so krave hodile tod. Vrh Blegoša je izredna razgledna točka našega sredogorja. Vidi se gore okrog in okrog, od Triglava do Snežnika, Šmarno goro v Ljubljansko kotlino, do Pohorja. Če je vreme lepo in zrak čist - najbolje po kakšnem dežju, seže pogled vse do Tržaškega zaliva, kejr se blešči morje in do Učke. Tokrat so bili nad obzorjem oblaki, zrak pa kar precej zasičen od sopare. No, pa vseeno nas razgledi niso razočarali.
Prehod na pašnik....
....in na sedlo med malim Blegošem in Blegošem
Porezen in na levi v oblakih Triglav
Mali Blegoš
Turška lilija
Pohodniki in zadaj Leskovica
Murka
Pogled v Javorje
Tudi Kristusova srajčka že cveti (Močvirna samoperka)
To je roža ki je simbol pohodne poti Cvetje v jeseni
Spust do koče je mestoma malo gruščast in treba je biti kar pazljiv, a ni dolg. Pri koči smo posedeli dobre pol ure. Tam me je čakal mož Igor in skupaj z atijem in sestro smo naročili pivo, kavo in ocvirkovico.
Pogled proti vrhu izpred koče
S sestro
Čas za povratek je kar hitro prišel, čeprav je bilo pri koči prav lepo, smo se odpravili nazaj. Čakala nas je še polovica poti. Vrnili smo se nazaj po stezi in na cesto, ki nas je pripeljala na Kal.
Mravljišča s tem nismo nič ogrozili, saj smo roke le na lahno položili tik nad mravlje,
da so le-te spustile kislino, ki jo potem vdihnemo skozi nos in lepo očisti dihalne poti
Tu smo nadajljevali pot v smeri Žetine in že prav kmalu zavili navzdol na stezo ter po gozdu in kasneje po lepih travnikih prišli v Žetino. Najprej je bil v načrtu še postanek pri Kmetiji odprtih vrat Andrejon, a ker so se za Blegošem začeli nabirati črni oblaki smo šli kar naprej. Pod Sokovo hišo do slapu Podrancka. Lep slap, kjer voda preko skal teče ali prši dobrih 15 metrov globoko. Ob slapu na levi je še manjši slapič, ki teče direktno iz izvira, tu smo nekateri natočili vodo.
Tavžentroža
Pred nami že Žetina
V Žetini pa le čez cesto in naprej proti Javorjam
Slap Podrancka
Sledil je nebodigatreba klanec, sicer ne dolg, a ker so noge že utrujene je prav res nepotreben. Na vrhu pa izravnava in malo dol malo gor prečimo strme gozdne bregove do travnika, preko katerega nas je pot pripeljala do Korošca. Zavili smo levo za domačijo in prvič danes srečali krave, ki so se pasle v bregu. Spustili smo se na asfaltno cesto in nadaljevali pot slozi Brinje. Pred nami se je že delala dežna zavesa in nad nami je nekaj krat zagrmelo. Prišli smo na "traso" kjer smo hodili že zjutraj. Mimo studenčka in Malna naprej po poti spust na Murave. Tu je bila cesta še mokra od dežja, ki smo ga gledali prej pred nami, mi pa smo imeli srečo in nas ni počakal. Od tu smo po asfaltu šli še do gostilne Blegoš, kjer so nas že čakali z okusnim kosilom.
Klopica, Žetina in Blegoš (pogled nazaj)
Tusmo hodili tudi pozimi na Zimskem pohodu
Korošcove krave
Mimo Korošca
Za nami Blegoš
Maln - Matikuše
Regrat, ki se je odločil da bo drugačen
Spustimo se v Javorje
Hvala gostilni Blegoš za malico in kosilo
Lep pohod, ki ni razočaral z razgledi, zelo pestro in raznoliko potjo in seveda dobro družbo. Čeprav sem domačinka in sem na Blegošu bila že velikokrat, pa po tej poti nisem šla še nikoli. Seveda sem tu že hodila, a nikoli od Javor do Blegoša.
Še malo predstave, kje smo hodili prvi del poti
Hvala vsem, ki ste se pohoda udeležili in vidimo se spet 5.8.2018 na Pohodu Med gorami, ki se zaključi na Grebljici na etnološki prireditvi in veselici - Dan oglarjev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar