Planinska sekcija LTH-ja je organizirala lep pohod na Ratitovec. Nočni pohod. In ker se mi, prav čudno, nič ni postavilo napoti, sem se odločila, da grem. Igor je delal popoldne in tudi, če bi bil doma, ne bi šel z nami saj čaka na operacijo meniskusa.
Lubnik nekaj minut pred peto
Ob petih je bil grad le še obris
Ob petih smo se zbrali na avtobusni postaji in čeprav je na začetku kazalo, da nas bo malo, se nas je nabralo sedemindvajset. Nad Škofjo Loko se je že mračilo. Zarja za Lubnikom je obetala lepo, jasno noč. Ko sem odhajala od doma sem se precej oblekla, saj so bile stopinje nekaj pod ničleo in po vsej (moji) logiki bo na vrhu vsaj par stopinj hladnjeje. Seveda nisem rasčunala na zračno inverzijo. Na vrhu pri koči je bilo dobrih 8 stopinj. Nad ničlo, seveda.
Z malim avtobusom smo se odpeljali na Prtovč.
Že na avtobusu je blo fajn
Začetek poti na Prtovču
Iz Prtovča smo se po makadamski cseti mimo lovske koče počasi vzpenjali proti planini Klom. Med drevjem se nam je ves čas odpiral pogled v dolino in razgledi so bili res lepi. Luna, čeprav še ni polna, je že kar lepo svetila. Najprej je bilo vse še popolnoma kopno, kmalu pa smo prišli v bolj zatišne lege in je bila podlaga snežena. Sicer le par centimetrov, je bil pa vsaj zame to prvi sneg letos. In na zasneženih bregovih je bilo prav res lepo gledati svetlikajoče snežene kristalčke in sence, ki jih je metalo drevje v soju lune. Na planini Klom pri lični pastirski koči smo imeli postanek.
Od tu naprej se je steza začela malce bolj dvigovati in nato kar precej spuščati. Prišli smo na sedelce Vratca. Tu bi v desno lahko šli na lepo planino Pečana, mi pa smo naravnost nadaljevali strmo v breg in direktno na Gladki vrh, ki je eden od štirih vrhov (Kremenat in Altemaver in Kosmati vrh), ki sestavljajo sleme Ratitovca.
Vrh
Na vrhu pa razgledi na dolino in osvetljena mesta pod nami. Od Železnikov in vse vasi do Škofje Loke in naprje vse do Ljubljane. Luna je ravno prav svetila, da so se videli obrisi vseh hribov, vključno s Triglavom, ki se je snežen svetil na zahodu. Meni bi bilo res všeč če bi ugasnili lučke saj je svetloba le teh motila pogled na nebo, ki je bilo posuto z zvezdami...., bom naslednjič, ko bom ponoči hodila sama.
Le par metrov pod našim vrhom pa Krekova koča. Naš cilj.
V koči smo se v prijetnem vzdušju in dobri družbi okrepili z res dobrim bogračem, joto, ričetom in ocvirkovico, ki je bila še topla. Tudi kruh je bil sveže pečen.
Po dobri uri (ali dveh, v hribih pač čas hitro mine) smo se odpravili nazaj v dolino. Spust od koče na Razor je bil kar nevaren in tisti ki smo imeli s sabo dereze smo si jih nadeli. Vračali smo se mimo lovske koče in na Prtovč prišli, ravno, ko je tja prispel tudi naš avtobus.
Lep pohod, v zelo lepi noči.
Slike so pa obup, res rabim nov fotkič..
Ni komentarjev:
Objavite komentar