Munchen - Tehnični muzej

  Izpolnila se mi je še ena od želja. Nepričakovano.

Podjetje je vsem, ki so prijavili kakršno koli izboljšavo na delovnem mestu, podarilo enodnevni izlet v Bavarsko prestolnico Munchen v tehnični muzej.

 

  To je eden nejvečjih tovrstnih muzejev na svetu in res ima kaj ponuditi. In čeprav sem se zato morala odpovedati dvema decemberskima dogodkoma, nisem veliko premišljevala. Nisem se veliko zanimala kdo in koliko nas gre in zato sem bila kar presenečana, ko se nas je  zjutraj na Trati pred našim novin obratom orodjarne zbralo le šestnajst in sem bila edina ženska.

  Preko karavanškega predora smo se odpeljali proti Nemčiji. Prijetna vodička Mery nam je pripovedovala zanimivosti o poti in krajih skozi katere smo se vozili. Mimo znanega smučarskega centra Flachaua po Turski cesti (imenuje se po gorah Visokih Turah) do Salzburga, kjer nam je veliko povedala o glasbenem velikanu in geniju Mozzartu, ki je bil v Salzburgu rojen. Tu je tudi pokopan, vendar ne vejo, kje je njegov grob, saj je umrl v veliki revščini in so ga pokopali v skupno grobišče za reveže. Omenila je še Oberndorf, ki je v bližini Salzburga. Tu sta leta 1818 Franc Gruber in župnik Jožef napisala in prvič izvajala, zdaj po vsem svetu znano Božično pesem Sveta noč. V bližini je tudi dvorec Hellbrun, ki ga je dal postaviti hudomušni škof Markus Sittikus von Hohenems. Zanimivost tega dvorca so vodometi, ki brizgajo vodo vsepovsod in obiskovalci so običajno premočeni.

  Tudi pripoved o mogočnem dvorcu Mirabell, ki ga je dal zgraditi škof Wolf Dietrich Raitenau za svojo ljubico Salome s katero je imel 15 otrok, je bila zanimiva.

  Po prečkanju avstrijsko-nemške meje smo se vozili tudi ob velikem  Kimskem jezeru, ki ga imenujejo tudi bavarsko morje in obsega 80 kvadratnih kilometrov. V okolici jezera so geologi našli več jam z železom, ki naj bi na zemljo okoli leta 450 pred našim štetjem prišel v obliki meteorita oziroma njegovih velikih ostankov, saj naj bi le-ta v atmosferi eksplodiral, kosi pa naj bo bombandirali okolico jezera. In iz tega železa so kasneje izdelovali najboljše norijsko jeklo in iz njega izdelovali meče, ki so bili zelo cenjeni po vsem tedanjem rimskem imperiju. Vozili smo se skozi deželo Bavarskih gradov, ki jih je dal postaviti Ludvik II. Pravijo mu tudi Pravljični kralj, ker je dal sezidati gradove po svoji domišljiji. Ti gradovi so tedanjo kraljevino stali bankrota, dandanes pa so velika turistična senzacija Bavarske. In eden od teh gradov je celo v naslovni špici filmov Walta Disneya.

  Po dobrih petih urah vožnje (s postanki) smo prispeli v Munchen, ali Monakovo po slovensko.

Mesto se je oblikovalo okoli samostana Munchen-pri menihih v 12 stoletju in že leta 1255 postalo prestolnica Bavarske. S 1400000 (skoraj miljon in pol) prebivalci je tretje največje mesto v Nemčiji, takoj za Berlinom in Hamburgom. In če že drugače ne, ga slovenci sigurno poznamo po največjem festivalu piva Oktoberfestu, ki se v Muinchnu odvija že 200 let. Mene so zelo presenetile številke, ki opisujejo ta festival: v 18dneh ga obišče 7 miljonov ljudi, od tega le 15% tujcev, spije se okoli 7 miljonov litrov piva. Sicer pa je v mestu sedem večjih pivnic in okoli 40 manjših, ki na leto stočijo 400 miljonov litrov piva. V povprečju pa vsak Munchenčan spije 190 litrov piva na leto.

  Po obisku muzeja smo tudi mi obiskali eno od njihovih pivnic: Avguštinarja in pili res dobro pivo. Sama hrana me sicer ni prevzela, tipična Bavarska večerja: ogromno mesa, kislo zelje in nekakšne krompirjeve krogle. Ni bilo slabo. A še vedno bi takoj zamenjala za krožnik jote. 

  Po videnem, medtem, ko so ostali šli še na drugo pivo (in sem se jaz malo izgubila), sem se sama sprehodila po nekaterih trgovinicah v centru in na prvi vtis bi rekla, da je to mesto piva, saj po vseh trgovinicah vsaj polovico prostora zasedajo takšni in drugačni pivski vrčki, mesto kjer vsi navijajo za FC Bajern, kjer lahko kjerkoli srečaš mlade in stare v njihovi noši, to je kratkih usnjenih hlačah z naramnicami, belih dokolenkah (ja, kolena so gola) irhastih jopičih in s klobuki. In kjer ti v pivnici strežejo gospod Ivica, Alan in Ekrem. Hehe. 

 

 V mestu je bilo zelo živahno, vse polno stojnic s kuhanim vinom, pivom, božičnimi okraski in sladkarijami

 

Reka Isar

Tehnični muzej:

 Ob reki Isar stoji mogočna zgradba kjer na (menda) 55kvadratnih kilometrih (ne vem če je to ravno realen podatek) razstavljajo skoraj vse o skoraj vsem.....

Vsekakor več, kot vreden ogleda in ga priporočam vsakemu. Edino, kar je mene motilo je to, da je večino opisov le v nemškem jeziku. Naredila sem ogromno slik, vendar je slikanje dovoljeno le za lastno uporabo, zato jih bom tu pokazala le nekaj.

Ogled smo začeli v kleti oziroma v rovih, kjer so prikazani vsi postopki pridobivanja rude, nekdaj in sedaj.

 

 

 

Nadaljevali smo z ogledom plovil, od prvih drevakov in preprostih splavov do parnikov, velikih križark in podmornic.

 

 

Tole je narejeno iz enega samega debla in je širše od enega metra 

 

  

  

  

 V zanimivih maketah je prikazano, na kakšne načine in kako so  si ljudje pomagali pri poganjanju različnih naprav in strojev

 

Obdelava lesa- ročni rezkalnik . Pogon na nogo.

 

Obdelava kovin. Potrebna je precej večja moč

 Nato soba z elekrtičnimi napravami in prikazom udara strele.

 

Tule je kar dobro pokalo

 Teleskopi in vse mogoče priprave za opazovanje neba:

Soba s prikazi iz fizike in mehanike:

 

 Nato vse o sončni energiji in jederski energiji..

 

Radioaktivni odpadki - maketa 

 

Maketa jederskega reaktorja

Zanimiva razstava o pridobivanju in uporabi keramike....

 

Keramični kolk

 Pilotska kabina in simulacija letenja:

 

 Vremenska postaja:

 

Zemlja skozi stoletja. Odkrivanje, raziskovanje sveta. Geodezija ....

 

 Računalništvo od začetkov do sedaj:

 

preprosti abak

 

Precej zahteven računalnik, vse to kar je v tej kocki imamo danes na enem čipu velikem kot noht....poleg vsega ostalega

 

 Matematika:

Letalstvo. Od raziskovanja letanja ptic in prvih helijevih balonov in preprostih papirnatih zmajev do velikih Zeppelinovih balonov (zrakoplovov) in sodobnejših letal.

 Mnogih stvari nisem omenila. Velik del je namenjen vesolju, od odkrivanja vesolja, vesoljskih ladji, satelitov, planetov ... veliko različnih strojev, robotov. Razstavljeni so različni rudniki in pridobivanje kovin ter obdelava kovin.. Različni pogonski stroji. Telefonija, od aparatov za morsejevo abecedo do najnovejšega mobilnega telefona. Razstava motornih vozil in železnice, glasbil, stekla, keramike..... Različni načini za merjenje časa in uteži... Ogromno stvari smo lahko sami preizkusili in z raznimi vzvodi sami premikali.
Muzej je, kakor sem že rekla, vsekakor vreden ogleda in kdor ima možnost mu obisk vsekekor priporočam. Je bilo pa slabih pet ur čisto premalo, da bi videli vse in čisto dovolj za vse informacije, ki jih ob takem ogledu dobim v glavo. Vsaj jaz. In če bom imela še kdaj možnost iti, jo bom z veseljem izkoristila.


Hvala podjetju in dobri družbi za zelo lep dan.

 

(Vsi podatki ki sem jih napislala ni rečeno da so stoprocentno točni. Sem se pa potrudila in jih preverjala. Vendar ne garantiram za vse. So navedeni le kot zanimivost.  In vesela bom če me bo kdo popravil)