Jesen

  Jesen je moj najljubši letni čas. Poleg pomladi, zime in poletja. (hehe)

 

Na poti na Lubnik...

 

...in na Križno goro

  Narava se počasi umirja, drevesa se barvajo na rdeče, rumeno, rjavo. Jesensko cvetje se še trudi pokazati svojo lepoto, bregovi so rdeče rožnati od resja. Po travnikih se med nizko zadnjo travo še kažejo posamezni vijolični cvetovi glavinca in belega rmana ter rumenega otavčiča. Ob robu gozda cveti strupeni jesenski podlesek, v gozdu pa včasih prav diši po ciklamah.   

 

S teto Anico sva na lepo jesensko soboto naredile športni dan iz Škofje Loke preko Lubnika v Javorje

  

 

 

S Tatjano v zgodnji jeseni

V gozdu diši po vlagi in trohnenju in ko se vsaj za kak dan vreme poslabša in pade dež se pokažejo gobe. Če, seveda leto ni takšno kakor letos, ko sem našla vsega skupaj za eno Igorjevo večerjo ( s petimi jajci) užitnih gob.

   Gob ne jem. Nikoli jih nisem marala. Edino kar imam rada od gob je gobova pašteta, ki jo naredita moja teta Minka in njen mož ali pa stric Frenk. Igor ima gobe rad. Jurčke, lisičke in včasih  tudi mavrahe (smrčke). Marele (ja, vem pravilno je dežnikarice, a bom vseeno pisala marele) je imel rad dokler......hja, v hecu pravi, da sem se ga hotela znebiti. Enkrat sem mu jih pripravila. Spanirala.  Mogoče niso bile dobre, mogoče prestare. Bilo mu je neznansko slabo. Od takrat marel ne je več. ( hehe, še vedno mu pripravljam jurčke in lisičke)

  Zelo rada  nabiram gobe. Če jih ne poznam jih samo slikam, če imam sabo fotoaparat. In ravno te nepozane, so največkrat zelo lepe. Tudi gobe se ne delijo na " ta prave" in "ta divje" . Vse so okras gozda, ene pač niso užitne, druge so. Nekdo, ki jih pozna, pobira tudi tiste, ki jih imam jaz za neužitne. Teta Minka mi včasih kaže gobe, ki jih jaz nikoli ne bi nabirala in pove, da so še boljše od jurčkov in lisičk. Verjamem. Ni mi všeč ko najdem razmetane in pohojene, ali pa odtrgane in zavržene gobe.

 

Levo štorovka - užitna, desne, vijolične pa ne poznam

 

  

Rdeča mušnica 

 

Griva in mrtvaška trobenta - obe užitni

  

 Teh ne poznam

  

Žolta lisička - užitna

  Zdaj jeseni je gozd tako lep. Vse pisane barve v krošnjah in na tleh in če ne najdem jurčkov ali lisičk gobe le gledam, naredim kakšno sliko in uživam v jesenskih barvah. Tudi ko grem na kakšen hrib v bližini, naj bo na Križno goro ali na Lubnik, rada zavijem malo iz steze in grem skozi gozd. In včasih me kakšna stvar prav preseneti. Res pa je, da je treba naravo opazovati in malo ustaviti korak, pogledati v krošnje, med grmovje. Se izplača.

 

Cerkvica na Križni gori

  To je le nekaj slik, ki so se nabirale v mojem telefonu vso jesen in skoraj sredi decembra je res že čas, da se počasi poslovimo od toplih barv in lepih jesenskih popoldnevov. Počasi nabiram slike ivja in slane ter pustih temnih krošenj, ki brez listja čakajo sneg. Tako kot jaz.....Čakam sneg.. 

 

 

Pri tej zadnji levi sliki je pa zanimiva ena štorija. Slikala sem tiste rumene gobe, ki jih je na sliki polno. Telefon mi je pa ves čas sporočal, da je kartica polna in zato sem se vmes ustavljala in brislala slike. Ko sem hotela to sliko izbrisat mi je pogled pritegnila goba v ozadju......jurček. vrnila sem se nazaj približno 200 metrov po poti in par metrov pod pot in poiskala tega lepega jurčka....