četrtek, 23. junij 2016

Mah + Koloka MTB runda (Grem jaz mal po svoje)

Danes ne grem na kolo.
 Mogoče le malo na gorca, po bezeg na Osolnik. Ker pa je bil dan za mtb rundo s Koloko, ki se je združila z Mah-ovo, sem se iz samega firbca zapeljala mimo Maha. Saj, da bi se šla z njimi peljat, me je bilo preveč strah, ker se popolnoma zavedam, da sem v klanec precej, precej zadaj in mi res ni fino, če bi zarafi mene vsi drugi čakali. Sicer grem pa samo na Osolnik po bezeg, a ne...

 Pri Mahu so bili že Žiga, Matjaž in Valerija. Takoj so me zvabili, da sem se jim pridružila, sicer še vedno odločena, da grem na Osolnik. Gledat sem šla le Valerijino novo kolo. Zraven je tudi Matjaž imel parkirano svoje še bolj novo kolo. Oba sta res "huda" .Kmalu je prišel še Matej in še trije, ki jih še ne poznam. Šlo naj bi se proti Ožboltu. 

Tam je Ožbolt

 Vedno bolj me je vleklo z njimi. Saj konec koncev, te gmajne poznam precej dobro in lahko tudi po svoje zavijem, ko bom ostala zadaj, kar se je prav kmalu v prvem hujšem klancu iz bodoveljske grape gor, tudi zgodilo. A sem imela že rezervni načrt. Žigu, ki me je , res prijazno in požrtvovalno, počakal na vrhu klanca, sem rekla, naj kar gredo naprej v tisti "lepi" Polhovec. Jaz bom pa šla mimo lovske koče v Zavrh in nato po gozdni vlaki do Jura in od tam naprej na Ožbolt. Ter, da se dobimo pri Mahu.








Tule sem šla po zgornji poti proti lovski koči
na Zavrhu




Zavrh


 Pregrizla sem se skozi klance do Zvrha. Pri lovski koči ni bilo nikogar. In to mi je v teh koncih tako všeč. Nikjer nikogar. Le veter, ptice narava, razgledi.......in pes. Psov se ne bojim, a ta je skakal okrog mene kot nor. Stopila sem s kolesa in v roke prijela bidon, če bi bilo treba slučajno kaj ohladiti mrcino. Kar precej časa sem hodila peš, on pa je skakal okoli mene. Bil je precej velik in nikakor ne lep. Črn in skuštran a sem kmalu ugotovila, da se je želel le igrati, saj ko sem ga počohala po vratu je kar skočil se zavrtel okoli sebe in začel noro mahati z repom. Nato se je vrnil k meni in kar sam naslonil glavo na roko. Ko sem se spet usedla na kolo, se je ustavil in le gledal za mano..




Pogled nazaj


  

Iz istega mesta pogled naprej


 Malo naprej sem ob poti našla lep bezeg in ga nabrala za še eno porcijo soka.
Nadaljevala sem vožnjo po cesti, ki pa se kmalu konča in tu je potrebno zaviti v breg na traktorsko pot. Na jasi ob lovski opazovalnici sem malo počila in obrala nekaj borovnic. Od tu pa spust mimo kmetije in na gozdno pot, ki pripelje na križišče večih poti, ena od teh pride iz Polhovca. In ravno, ko sem prišla do tja, so se ostali zbirali na križišču. Če bi se dogovorili nebi mogli biti bolj točni.



 Od tu smo skupaj nadaljevali mimo Jura in naprej do Ožbolta. Pri Juru je Žigu spustila zračnica in moral jo je zamenjati. Ostali smo nadaljevali proti Ožboltu.


Valerija na spustu
Tule je precej bolj klanec, kakor izgleda. Valerija se je pogumno spustila, bravo



 Še par klančkov, nato pa spust. Eden najlepših spustov zame. Lepo tekoč. Sicer smo vmes izbrali odsek, ki je malce bolj tehničen a vseeno. Prava uživancija, ki so mi jo pokvarile le slabe zavore - izrabljene. Na koncu smo se vsi zbrali pri brunarici Mah.



  Lepa runda. Res sem uživala ves čas.Morda se bom  še kdaj pridružila, se pa zavedam mojih sposobnosti predvsem vožnje v klanec. Tu se z Valerijo nikoli ne bom mogla kosat. Pa nič zato. Na koncu smo bili vsi skupaj na zasluženem pivu.



Šla sem po bezeg






Ni komentarjev:

Objavite komentar