Koper (Simonov zaliv ) in navijanje na triatlonu

  Že po enem tednu sem spet s kolesom na poti proti Kopru. Tokrat s Katjo in Igorjem. Šli smo navijat za Aleša, ki je v Kopru tekmoval na Triatlonu za pokal Istre. In, če je že bil v Kopru z avtom in je imel prostor za štiri kolesa, bi bilo škoda zamuditi priložnost za prevoz nazaj.

 

Proti Rovtam po res slabi cesti

  Ker je bil štart triatlona šele ob 18h smo imeli dovolj časa in smo se na Štengah dobili šele ob 8h in se počasi odpravili po poljanski dolini. Igor naju je sicer nekaj strašil z dežjem, ki je bil res napovedan, a sva ga popolnoma preslišali. Kmalu sta nas dohitela Reškova Mojca in Rado, s katerima smo se skupaj peljali do Gorenje vasi, kjer smo mi zavili na črpalko, ona dva pa sta nadaljevala, a smo jih kasnekje še enkrat srečali, ko sta se vračala, tokrat v družbi z Pečelinovima. V Rovtah smo se ustavili le toliko, da smo se oblekli in sledil je spust do Logatca in nato nadaljevanje preko Unca do Postojne, kjer smo se ustavili na kavi. Tu so se že začeli okoli nas nabirati črni deževni oblaki.

 

Vetrnica se je vrtela

                                
                                                           
  
                                                                     Nevihtni oblaki

                                

                                         Imeli smo srečo, cesta je še mokra, ravno po nevihti

Od Postojne naprej je tudi precej pihal kontra veter, a se nismo dali. Malo pred Kozino nas je dohitela prva ploha, a smo ulovili le par kapelj. Pred nami je bilo jasno, za nami pa je padal dež. Malce hitreje smo obrnili pedala in mu ušli. Naslednja ploha nas je lovila na vrhu Črnega kala. Črnokalski klanec je bil do polovice popolnoma moker, ponekod je po cesti še tekla voda. Še v Dekanih nas je oplazilo nekaj dežnih kapelj a ni vredno omembe.

                                         

                                                    Jah, no....jest

                                  

                            Ko smo se v Kopru malo izgubili in smo iskali kolesarsko proti Izoli 

                 

Ker je bil start triatlona šele ob 18h, ura pa je bila šele 14, smo se mimo Kopra zapeljali do Izole in Simonovega zaliva na pivo ( ki ga moraš iti sam iskat za šank, dobiš pločevinko in plastičen lonček in plačaš 3.30 € za enega....pa pravijo, da so Hrvatje oderuški?). Seveda sva morali še namočiti noge.

                                        

                                         

                                                              S Katjo v Simonovem zalivu
                                                     

                                                     

                       

 

Na najdražjem pivu

                                         


                                                          Nazaj v Koper
  

 Ko smo se vrnili v Koper, se je Aleš že ogreval, mi smo se pa še malo zapeljali po mestu in počakali do teka, ko smo šli navijat za Aleša, njegovega brata Uroša in Jerneja Kosa in seveda za vse ostale..

 

Aleš

  

Uroš

  

Jernej

S Katjo sva res zagreto navijali in Alešev rezultat je bil zelo dober. Uvrstil se je v prvo tretjino. Ko smo kasneje s kolesi krožili med tekmovalci, mi je "redarka" (ali kakorkoli bi ji že lahko rekli), ko sem se peljala mimo nje rekla, da imam zelo lepo kolo. Ko sem se ji zahvalila, je rekla, da zato, ker imam takšnega kot ona. Zanimivo. Spoznala sem še eno nadvse zadovoljno lastnico popolnoma enakega kolesa kot je moj. Res zanimivo dekle. 

 

Imava enaka kolesa

Počasi smo se odpravili do avta, medtem ko sta Igor in Aleš nalagala kolesa sva s Katjo šli še na obalo in naredili še par posnetkov lepega zahoda. 

Še en lep dan na poti na morje. 

                                    

                                    Brez skrbi, morje je še vedno tam, nikamor ni odteklo...