Meteoritkova pot

   Dobrih sedem let je minilo od dneva, ko sta moj oče in strojnik Miha ob izkopavanju našla "čudno skalo" in, ker se je mojemu očetu zdela ravno prav posebna, jo je odnesel domov in čez leto in pol je bila ta "čudns skala" vpisana v Svetovni register meteoritov. Kot tretji, od štirih, najdenih meteoritov na področju Slovenije.

 

 Javorje skozi češnjevo cvetje

 

Pokrito obeležje

  

  V teh dneh pa je ta najdba dobila portditev tudi v najožjem prostoru - v Javorjah.  V teh letih je krožna pot mimo najdišča meteorita postala nekakšna družinska sprehajalna pot. Na mestu, kjer je bil meteorit najden, je že nekaj let bila preprosta klop. In vedno smo se tam ustavili in malo posedeli.  Jeseni je oče postavil obeležje, ploščo z napisom, letos pa je v bližini naredil še klopi in mizo. To pot so za svojo vzeli tudi nekateri drugi domačini in člani turističnega društva Stari vrh skupaj z Janezom Šturmom in otroci iz PŠ Javorje, so prišli na idejo, da bi to pot poimenovali, označili in ponudili kot lepo turistično popestritev kraja. V samem centru Javor so postavili zelo lepo obeležje z repliko meteorita in opisom.

 Včeraj, na svetovni Dan zemlje, pa so nas vodiči, otroci iz PŠ Javorje popeljali po tej poti. To je bil njihov projekt, projekt z naslovom "Iskajne izgubljenega koščka vesolja" s katerim so sodelovali na tekmovanju, ki vsako leto poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije in tekmujejo učenci iz vseh šol. S tem projektom so otroci prejeli srebrno priznanje. Čestitke.

 

Učenci PŠ Javorje (mladi turistični delavci) na državnem tekmovanju 

"Turizmu pomaga lastna glava" , kjer so dobili srebrno priznanje.

    Ob desetih smo se zbrali pred gostilno Blegoš, kjer smo, po uvodni besedi predsednika TD Stari vrh Tomaža Ažbeta in glavnega "krivca" Janeza Šturma, pod vodstvom nadobudnih učencev krenili  na pot.

 

 

Gremo na pot

 

 

Najprej so morali najti Mirkota (ki se je skril), da jim je pokazal meteorit

 

Meteorit Javorje pod steklom, zraven replika iste teže

 

 

G. Jože in Zdenka Tavčar izdelujeta repliko meteorita 

 

Natančno delo in zelo zanimivo

 Najprej do naše domačije "Par Darmut", kjer je vsak lahko videl pravi meteorit in potežkal kopijo v enaki teži, kot je original. Tu je bila tudi prva pogostitev obiskovalcev in pohodnikov, ki so jo pripravile kmečke žene in moja mami. Nadaljevali smo po poti "Skoz brjieg" in do "Voušja" mimo kozolca "Za pečjo" in naprej do travnikov, ki jim pravimo "Na voučk". 

 

Travniku pod tem kozolcem se reče Za pečjo,

 vrjetno zaradi te velike skale mimo katere smo šli

 

Na tej sliki se nad pohodniki vidi Barbarčeva hiša, kjer je bil rojen Luka Jeran

 

Ves čas smo sledili zanimivim markacijam, ki so jih napravili otroci in, ko smo prišli v gozd smo se v prvi "grapi" ki ji pravimo "U Jež" ali pa samo Ježa ustavili in otroci so po tleh iskali kamenjčke, ki bi bili podobni meteoritu in nabrali manjše kamenjčke za kasnejšo nalogo.

 

Na poti čez Požar

 Po lepi poti skozi gozd ki mu pravimo "Na Požari" smo prišli do "Ještinucove nive" male jase na najbolj oddaljenem delu poti. Tu so otroci postavili nekakšno tarčo. Planet zemljo z narisanimi celinami in na mestu, kjer so Javorje (oziroma Slovenija), luknjico v katero so morali otroci s kamenjčki, ki so jih prej nabrali po tleh ciljati. S tem so pokazali kako težko je zadeti luknjico, oziroma, kakšno srečo imamo, da je meteorit padel ravno v naše kraje.

 

Otroci so ciljali luknjo v tabli

   Potem, ko je tudi oče metal v tarčo, smo nadaljevali pot do najdišča meteorita, kjer nas je obiskal Meteoritek, njihova maskota. Na tem mestu je tudi oče povedal par besed. O sami najdbi in o pomembnosti te najdbe, pa je spregovoril tudi g. Pavel Florjančič. Ob obeležju  je postavljena lepa tabla na kateri je opisan Mteorit Javorje.

 

Zelo lepo narejena tabla ob mestu najdbe. Zahvala Simonu Demšar

 

Obisk Meteoritkota

  Po poti smo se povzpeli na asfaltno cesto, ki vodi iz Javor na Mlako in se obrnili nazaj proti Javorjam. 

 

"Par Brec" smo sledili markacijam desno v klanec in  mimo Kreka, kjer nas je Janez pričakal z doro kapljico.....

.... prišli do Barbarčeve hiše, ki stoji na mestu rojstne hiše Luka Jerana. Tu nam je Mihela povedala precej o življenju in delu Luka Jerana. Bil je duhovnik, pesnik (Marija skoz življenje...)pisatelj, časnikar, urednik Zgodnje Danice, misjonar....in še in še. Vsekakor velik človek in zelo primerno je da je ta hiša vključena v to pot. To je tudi rojstna hiša moje mami in v tej hiši sem preživela veliko lepih dni s svojo staro mamo ter bratranci in sestričnami.

  Nadaljevali smo do najvišje točke pohoda, kjer so otroci spet povedali nekaj besed in se nato po stari lepi in že skoraj opuščeni stezi vrnili v Javorje in skozi vas v šolo, kjer je bila kratka proslava. Javorski pevci so zapeli Zdravljico in še nekaj pesmi (meni zelo lepo domačo Gor čez Javorje), predsednik Krajevne skupnosti je pozdravil vse prisotne: župana Milana Čadeža, župnika Cirila Isteniča, g. Pavleta Florjančiča....in vse ostale. G Pavel Florjančič, geolog, ki je bil prvi, ki je očeta napotil do pravih ljudi in ustanov in z njim in z meteoritom bil ves čas, je povedal veliko o samih raziskavah, o tem, kaj sploh je meteorit in o pomembnosti najdbe. Povedal je, da načrtujejo nadljne dogodke v zvezi z Meteoritom Javorje in sicer naj bi letošnjo jesen v Javorjah organizirali srečanje raziskovalcev, leta 2019, na deseto obletnico najdbe, pa v Ljublani načrtujejo mednarodni simpozij na temo Meteorita Javorje in ostalih meteoritov najdenih na področju Slovenije. Nekaj besed o projektu učencev PŠ Javorje in o delu turističnega krožka v Javorjah je povedala tudi učiteljica Maja Kokalj. Zelo lepo pa je vse skupaj povezala Mihela Kokalj.

 

G. Pavle Florjančič

 

Javorski pevci

 Nato smo šli do obeležja na parkirišču pod šolo, ki nas je še vedno čakalo pokrito. Ko so prerezali trak (ne bom jih naštevala, ker lahko koga spustim ali pomotoma koga dam zraven, ki ga tam ni bilo) je župnik Ciril Istenič obeležje še blagoslovil.

 

  

Zelo lepo obeležje 

 

Župnik Ciril Istenič ga je blagoslovil

  Ob pijači in prigrizku, ki so ga pripravile kmečke žene, smo še malo poklepetali in se po prijetnem druženju, polni lepih vtisov in občutkov odpravili domov.

 

Še najzaslužnejši in idejni vodja celotnega projekta g. Janez Šturm, ki ga spremlja v narodno nošo oblečen Kokalj Rudi

 

Glavni krivec Darmutu Mirko

  Res je bil lep dan in v veliko veselje mi je, da se v Javorjah dogaljajo stvari in dogodki, ki bodo popestrili ponudbo v teh, res lepih krajih pod  Blegošem

Izlet v Munchen in ogled tovarne BMW v Dingolfingu

   Že drugič v kratkem času, kar za nekoga ni nič posebnega, zame ki nisem ravno človek, ki bi veliko potoval izven naših meja, pa je, sem bila na izetu na Bavarskem.  Tokrat z LTH-aktivom, in sicer v sklopu ogleda tovarne BMW za kamor tudi v LTH Castingsu delamo kar nekaj delov. Tokrat sva šla oba z Igorjem.   

   Ob enih zjutraj smo se izpred obrata orodjarne na trati odpravili, najprej v Ljubljano po sodelavce, ki delajo v ljubljanskem obratu in nato proti Karavankam in Avstriji. Ker je bila ura še precej zgodnja, smo na avtobusu povečini vsi še dremali.  Daniti se je začelo šele, ko smo se peljali že naprej od Salzburga in takrat sta vodički, tokrat sta bili z nami dve, pričeli opisovati pot. Veliko sem že slišala na prejšnjem izletu (tam je tudi vse opisano ....Tehnični muzej....) čeprav sta postregli, sicer z manj podatki, kot nazadnje vodička Mery, sta pa povedali marsikaj novega, kar še nisem vedela.

   Na splošno o Bavarski, eni od 16 nemških dežel, po površini največji, ki ima 12,4 miljona prebivalcev. Bavarska je edina od vseh nemških dežel ostala večinsko katoliška, saj je ostala nemčija protestantska. Od ostale Nemčije se  razlikuje tudi po jeziku, saj je le-ta celo Nemcem včasih nerazumljiv.

   Seveda sta omenili Bavarski praznik Oktoberfest in z njim precej povezane narodne noše. Moške irhaste pumparice z naramnicami ter ženski dirndl. Krilo z životcem oblečeno čez belo bluzo in predpasnik pri katerem je zanimivo da se zaveže v mašnice za katere je zelo pomembno na kateri strani životca jo dekle ali žena nosi. Če je mašnica na sredi je dekle še devica. če je na levi je ledik, torej samska, če je na desni pa je že zaročena ali poročena. Če ima mašno zadaj je vdova. Na te noše so bavarci zelo ponosni in jih oblečejo za vsak praznik nosijo jih na krstih, birmah, porokah. In tudi zdaj sem videla kar nekaj teh noš na ulicah Munchena. O samem Oktoberfestu sta podali kar nekaj novih zanimivosti. Da se je ta festival začel s poroko Ludvika I. leta 1810, ko so bili takratni svatje tako zadovoljni in navdušeni nad gostijo, da so jo začeli vsako leto ponavljati. Pivo so najprej varili menihi in o tem pričajo imena Paulainer (Pavlinci) Avguštinar (Avguštinci)....

  Nekaj zanimivosti sta povedali tudi o prvljičnem kralju Ludviku II ali Labodjem kralju, kot so ga imenovali. Graditelju danes vsemu svetu zanaih Bavarskih gradov. Svojemu služabniku, ki naj bi bil po njegovih merilih preveč grd je ukazal nositi masko čez obraz. Njegove gradove, zaradi katerih je država bankrotirala, pa naj bi po njegovi smrti porušili in vanje naj nebi nikoli več stopila človeška noga. Ogromno denarja je porabil, da je svoje služabnike oblačil v različne noše in oprave. Nekoč naj bi priredil svečano večerjo celo za svojo kobilo.

   Peljali smo se mimo mesta Landshut ali Mesto treh čelad, kot mu tudi pravijo (Dreihelmenstad) saj ima v grbu tri čelade. V tem mestu, no v bližini, je mednarodno letališče Franc Josef Strauss in je eno najbogatejših mest v Nemčiji (stopnja brezposelnosti je okoli 1%)

  Mimo Munchena smo se peljali naprej do mesta Dingolfing kjer je ena od BMW - jevih tovarn. 

 

Tovarna BMW v Dingolfingu (slika iz kataloga)

    

    *Začetek proizvodnje sega v leto 1913, ko je Karl Friedrich Rapp, znani in uspešni inženir v nemški letalski družbi, v Münchnu ustanovil lastno podjetje.

Delavnica se je usmerila v izdelovanje letalskih motorjev. Zaradi vedno večjih finančnih težav se je Rapp odločil za prodajo podjetja. Tovarno sta kupila Avstrijca Franz Josef Popp in Max Friz, ki sta jo preimenovala v Bayeriche Motoren Werke, krajše BMW. Tako je šel 1917 v proizvodnjo prvi avtomobil znamke BMW. Logotip podjetja je bil zasnovan po letalskem propelerju; bel propeler na modrem nebu. Od takrat pa vse do danes je BMW avtomobil sinonim kakovosti in zanesljivosti. (*-prepisano iz Alpetourjevega kataloga)

 

Na poti do tovarne smo se peljali mimo....

Ogled proizvodnje se je pričel s kratko predstavitvijo celotnega koncerna BMW in diapozitivi. Izvedeli smo, da je tovarna v Digolfingu največja v Nemčiji in ena največjih v svetu, saj imajo svoje tovarne po vseh celinah. 30 svojih proizvodnih objektov imajo  v 14 državah po vsem svetu.

V Dingolfingu se tovarna razprostira na 2,8 miljonov m2 velikem področju (na ogledu smo se vozili z avtobusom) in zaposluje okoli 17,500 ljudi, od tega je skoraj 800 študentov in "vajencev" v 15 panogah. Zanimiv podatek je bil, da je v samam mestu manj prebivalcev kot jih ima tovarna zaposlenih in zato imajo 150 lastnih avtobusnih linij, ki vsak dan s 300 avtobusi  pripelje  preko 10,000 delavcev na delo in s tem, ko se vozijo z avtobusi namesto z avti, na leto spustijo v zrak 7,000 ton Co2 manj. V tovarni vsako uro reciklirajo 25,000 litrov vode in jo pošljejo nazaj v proizvodnjo. Imajo celo svojo elektrarno ki ustvari dovolj energije za vso tovarno. Tovarna je na splošno zelo ekološko usmerjena.

 

Srečni lastnik je ravno odpeljal svojega elektrončka

Na dan naredijo 1600 avtomobilov in za to porabijo 150 ton jekla dnevno. Pri samem ogledu proizvodnje me je presenetila urejenost vseh prostorov ( in okolice) in sam delovni proces. Saj niti dva avtomobila nista povsem enaka in za vsak avto je kupec znan. In to, da na posameznih "sestavljalnih otokih" ( nimam pojma, kako bi to drugače poimenovala) točno vedo kateri del (barva sedeža, materijal......) gre v določeno karoserijo. Vsak avto je opremljen z listom na katerem so vsi podatki o kupcu in o avtu in seveda, vsak avto ti podatki spremljajo tudi po računalnikih, ki so nad vsakim delovnim mestom. Nisem sicer opazila, ( mogoče je vodič tudi povedal a nisem slišala) najbrž preko kakšne črtne kode.  Zelo zanimiva je bila velika hala, kjer skoraj ni bilo videti zaposlenih delavcev, nam je pa vodič povedal, da je v njej okoli 500 (petsto) robotov - vrednost vsakega robota je preko 50 tisoč evrov, ki so sestavljali karoserijo za BMW serije 7. Ta hala je bila zadnja njihova "pridobitev". BMW serije 7 ni nič varjen, ampak lepljen in lotan. Nekateri deli (kabinski loki in del strehe) so celo iz karbona.

 

BMW serija 7

 

Po ogledu tovarne, kjer smo videli vse to in še mnogo več, smo se odpeljali nazaj v Munchen kjer smo si ogledali BMW - jev muzej in razstavno prodajni salon.

 

Allianz Arena

 

 

 

S tem se je leta 1916 BMW začel

 

Tole bi pa jaz imela

  

 

Vsi znaki, ki so kdajkoli bili na BMW-jevih avtomobilih

 Po ogledu smo nekateri posedeli v  Olimpijskem parku, nekateri pa so se povzpeli na 191m visoki olimpijski stolp, ki je bil zgrajen nad parkom leta 1972, ko je Munchen gostil poletne olimpijske igre. Park je od leta 1972 obiskalo preko 150 miljonov obiskovalcev in je res precej zanimiva točka v Munchenu (okolici)

 

Olimpijski stolp

Nato smo se z avtobusom odpeljali  v mesto in si ga, večina kar iz avtobusa, samo jedro pa peš tudi ogledali. Seveda smo se ustavili tudi v pivnici. Midva sva šla v Paulanerjevo ostali pa v Hofbraukeller, ki ji rečejo tudi Hitlerjeva pivnica saj je v njej imel svoj prvi govor.

 

Hitlerjeva pivnica

 

Mestna hiša

 

Mmmm

  

Operna hiša

Domov smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah saj je pot nazaj trajala nekoliko dlje. Je bilo potrebnih nekaj več postankov. Pivo je bilo pač dobro.

Meteorit Javorje

   Skoraj leto je že odkar sem obljubila, da bom enkrat posebej napisala blog o meteoritu. Takrat  22.5. 2016 sem opisala le pot, ki pelje od moje rojstne hiše do najdišča meteorita. Velikokrat gremo na ta lepi sprehod. Že sama pot do tja je lepa. Pelje čez travnike in skozi gozd. In kdor vidi in gleda lahko res uživa. In kot sem obljubila bom danes opisala "vzrok" za to pot

 

Meteorit Javorje

 

Oče z Meteoritom Javorje

  Naš gozd, dober kilometer iz vasi, se imenuje Na požarju. Leži v precejšnji strmini in oče je imel pred leti namen posekati nekaj lesa, ki je bil težje dostopen. Zato se je odločil, da bo izkopal gozdno pot, po kateri bo spravilo precej lažje. Pred dobrimi šestimi leti, natančneje na dan 5.11.2009 sta z Mihom Buhom kopala cesto in oče je v odkopani brežini opazil malce drugačen kamen od ostalih. Pobral ga je in začudila ga je njegova teža. Nesel ga je domov in ga očistil. Preizkusil ga je z magnetom in ugotovil, da je kovinski, tudi tehtal je precej več, kot navaden kamen, skoraj pet kilogramov. Mami je kasneje z magnetom še enkrat šla na kraj najdbe in pobrala še vse ostanke na katere se je magnet "prijel". Kasneje se je izkazalo, da je bila to zdrobljena "posteljica" v kateri je meteorit ležal skrit morda stoletja. Saj, ko je priletel iz vesolja je bil žareč in se je zemlja in kamenje stalilo in prilepilo nanj in tako oblikovalo to lupino.

 

 Meteorit z "lupinico"

   Oče je kontaktiral g. Pavla Florjančiča, ki je majcen delček najdbe, ki sta ga z očetom z velikim trudom odrezala od celega kosa, nesel na Geološki zavod Slovenije (GZS), kjer so po raziskavah 12.5.2010 potrdili da gre res za meteorit.

     Nekaj dni kasneje sta oče in Frenk Keber odnesla cel meteorit na GZS , kjer so želeli še  delček odrezati za vse nadaljne preiskave, a jim zaradi trdega materijala ni uspelo. Frenk je meteorit nesel v orodjarsko delavnico in tudi tam jim z laserskim rezalnikom ni uspelo. Šele kasneje na GZS-ju je Frenku uspelo nekako odrezati 10gramski konček, ki je ostal tam za nadaljne raziskave.

    Za meteorit je bilo precej zanimanja in v Javorje so prišli znanstveniki iz GZS-ja (ne bom naštevala znanstvenih nazivov, ker jih ne vem in upam, da zaradi tega ne bom nikogar užalila) ga. Mateja Gosar, g. Miloš Miler,  in g. Pavel Florjančič in si natančno ogledali kraj najdbe. Vse so še enkrat preiskali in zemljepisno točno izmerili mesto najdbe.

    22. februarja 2011 je bil Meteorit Javorje iz strani The Meteoritical Society  (Mednarodno Meteoritsko Društvo) uradno potrjen in registriran  v svetovni register meteoritov pod številko 278. In ima uradni certifikat. Če koga zanima so vsi strokovni podatki na tem naslovu:  http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1144

 

Predstavitev Meteorita Javorje pred župnjiščem v Javorjah

 

Precejšnje pozornosti je bil meteorit deležen tudi na MINFOSU

 (Mednarodni Sejem Mineralov in Fosilov ) v Tržiču

 

Keber Frenk

 

Oče in takratni predsednik dr. Danilo Turk

  

  Medijska pozornost je bila takrat precejšnja in skoraj vse televizijske in časopisne hiše so se drenjale na našem dvorišču. Naj povem, da je bil na radijski postaji Val 202 predlagan za dogodek tedna. Nekako ne morem mimo tega, da pa so ga domači občinski veljaki in tudi mediji popolnoma spregledali. Iz tega dogodka bi lahko naredili precejšnjo turistično zanimivost. Meteoriti pač ne padajo kar tako iz neba.

   Meteorit Javorje je bil tretji najdeni meteorit na Slovenskih tleh in drugi železov. Prvi je bil najden leta 1908 v Avčah v Soški dolini. Težak je 1230g. Se pa od Meteorita Javorje, ki ima 4920g, razlikuje po trem, da je bil njegov padec viden. Drugi meteorit je bil najden na področju Mežakle. Imenuje se Meteorit Jesenice in je pri letu skozi atmosfero razpadel. Najden jebil v več kosih katerih skupna teža znaša 3670g.

   Toliko o meteoritu Javorje, ki ga je našel moj oče.

 

Oče z meteoritom na mestu najdbe

 

Obeležje na najdišču

   Še nekaj besed o tem, kaj sploh je meteorit. To  bom napislala zelo "po domače".

   Med orbitama planetov Jupitra in Marsa je nekakšno "polje" asteroidov. To so ogromne skalne ali kovinske gmote, pravijo jim tudi planetoidi in niso okrogle oblike, ki se  zaradi nasprotne privlačnosti obeh planetov niso združili v lastni planet in krožijo v svoji orbiti okrog sonca. Med njimi prihaja do trkov in takrat se razletijo in "odletijo" iz svoje orbite. Ti kosi asteroidov se imenujejo meteoroidi. In, ko tak meteoroid na poti sreča Zemljo (ali kak drug planet) zaradi privlačnosti strmoglavi na površino. Med letom skozi atmosfero se zaradi trenja v zraku močno segreje in pogosto razpade in popolnoma izgori. (meteorski dež) Če pa ne izgori in pade na površje je to meteorit. Nikakor pa to ni isto kot komet, kar ljudje pogosto menjajo.

  (to je zelo, zelo preprosta razlaga in upam, da me ne bo kdo lovil na besede)

   Ker pa sem že prej omenila turistično priložnost, naj na tem mestu povem, da se je Turistično društvo Stari vrh odločilo, da bo iz dogodka naredilo turistično zanimivost, ki bo, upam, poživila kraj. Označili bodo pot, ki sem jo že prej omenila in jo poimenovali Meteoritkova pot. Na mestu najdbe je oče postavil obeležje in mizo s klopmi. Tam je res lepo počiti sredi gozda in s pogledom v dolino. V vasi pa bodo postavili obeležje z maketo Meteorita Javorje. (dodajam: Je že postavljeno lepo obeležje. 29.2.2020)

 

Utrinki s poti 

 

Obeležje v središču Javorji (slika dodana febr. 2020)

 

Javorje

   Veseli bomo vsakega obiskovalca, ki bo prišel gledat v kakšen lep kraj je padel ta mali košček vesolja.