Že drugič v kratkem času, kar za nekoga ni nič posebnega, zame ki nisem ravno človek, ki bi veliko potoval izven naših meja, pa je, sem bila na izetu na Bavarskem. Tokrat z LTH-aktivom, in sicer v sklopu ogleda tovarne BMW za kamor tudi v LTH Castingsu delamo kar nekaj delov. Tokrat sva šla oba z Igorjem.
Ob enih zjutraj smo se izpred obrata orodjarne na trati odpravili, najprej v Ljubljano po sodelavce, ki delajo v ljubljanskem obratu in nato proti Karavankam in Avstriji. Ker je bila ura še precej zgodnja, smo na avtobusu povečini vsi še dremali. Daniti se je začelo šele, ko smo se peljali že naprej od Salzburga in takrat sta vodički, tokrat sta bili z nami dve, pričeli opisovati pot. Veliko sem že slišala na prejšnjem izletu (tam je tudi vse opisano ....Tehnični muzej....) čeprav sta postregli, sicer z manj podatki, kot nazadnje vodička Mery, sta pa povedali marsikaj novega, kar še nisem vedela.
Na splošno o Bavarski, eni od 16 nemških dežel, po površini največji, ki ima 12,4 miljona prebivalcev. Bavarska je edina od vseh nemških dežel ostala večinsko katoliška, saj je ostala nemčija protestantska. Od ostale Nemčije se razlikuje tudi po jeziku, saj je le-ta celo Nemcem včasih nerazumljiv.
Seveda sta omenili Bavarski praznik Oktoberfest in z njim precej povezane narodne noše. Moške irhaste pumparice z naramnicami ter ženski dirndl. Krilo z životcem oblečeno čez belo bluzo in predpasnik pri katerem je zanimivo da se zaveže v mašnice za katere je zelo pomembno na kateri strani životca jo dekle ali žena nosi. Če je mašnica na sredi je dekle še devica. če je na levi je ledik, torej samska, če je na desni pa je že zaročena ali poročena. Če ima mašno zadaj je vdova. Na te noše so bavarci zelo ponosni in jih oblečejo za vsak praznik nosijo jih na krstih, birmah, porokah. In tudi zdaj sem videla kar nekaj teh noš na ulicah Munchena. O samem Oktoberfestu sta podali kar nekaj novih zanimivosti. Da se je ta festival začel s poroko Ludvika I. leta 1810, ko so bili takratni svatje tako zadovoljni in navdušeni nad gostijo, da so jo začeli vsako leto ponavljati. Pivo so najprej varili menihi in o tem pričajo imena Paulainer (Pavlinci) Avguštinar (Avguštinci)....
Nekaj zanimivosti sta povedali tudi o prvljičnem kralju Ludviku II ali Labodjem kralju, kot so ga imenovali. Graditelju danes vsemu svetu zanaih Bavarskih gradov. Svojemu služabniku, ki naj bi bil po njegovih merilih preveč grd je ukazal nositi masko čez obraz. Njegove gradove, zaradi katerih je država bankrotirala, pa naj bi po njegovi smrti porušili in vanje naj nebi nikoli več stopila človeška noga. Ogromno denarja je porabil, da je svoje služabnike oblačil v različne noše in oprave. Nekoč naj bi priredil svečano večerjo celo za svojo kobilo.
Peljali smo se mimo mesta Landshut ali Mesto treh čelad, kot mu tudi pravijo (Dreihelmenstad) saj ima v grbu tri čelade. V tem mestu, no v bližini, je mednarodno letališče Franc Josef Strauss in je eno najbogatejših mest v Nemčiji (stopnja brezposelnosti je okoli 1%)
Mimo Munchena smo se peljali naprej do mesta Dingolfing kjer je ena od BMW - jevih tovarn.
Tovarna BMW v Dingolfingu (slika iz kataloga)
*Začetek proizvodnje sega v leto 1913, ko je Karl Friedrich
Rapp, znani in uspešni inženir v nemški letalski družbi, v Münchnu
ustanovil lastno podjetje.
Delavnica se je usmerila v izdelovanje letalskih motorjev. Zaradi vedno
večjih finančnih težav se je Rapp odločil za prodajo podjetja. Tovarno
sta kupila Avstrijca Franz Josef Popp in Max Friz, ki sta jo
preimenovala v Bayeriche Motoren Werke, krajše BMW. Tako je šel 1917 v
proizvodnjo prvi avtomobil znamke BMW. Logotip podjetja je bil zasnovan
po letalskem propelerju; bel propeler na modrem nebu. Od takrat pa vse
do danes je BMW avtomobil sinonim kakovosti in zanesljivosti. (*-prepisano iz Alpetourjevega kataloga)
Na poti do tovarne smo se peljali mimo....
Ogled proizvodnje se je pričel s kratko predstavitvijo celotnega koncerna BMW in diapozitivi. Izvedeli smo, da je tovarna v Digolfingu največja v Nemčiji in ena največjih v svetu, saj imajo svoje tovarne po vseh celinah. 30 svojih proizvodnih objektov imajo v 14 državah po vsem svetu.
V Dingolfingu se tovarna razprostira na 2,8 miljonov m2 velikem področju (na ogledu smo se vozili z avtobusom) in zaposluje okoli 17,500 ljudi, od tega je skoraj 800 študentov in "vajencev" v 15 panogah. Zanimiv podatek je bil, da je v samam mestu manj prebivalcev kot jih ima tovarna zaposlenih in zato imajo 150 lastnih avtobusnih linij, ki vsak dan s 300 avtobusi pripelje preko 10,000 delavcev na delo in s tem, ko se vozijo z avtobusi namesto z avti, na leto spustijo v zrak 7,000 ton Co2 manj. V tovarni vsako uro reciklirajo 25,000 litrov vode in jo pošljejo nazaj v proizvodnjo. Imajo celo svojo elektrarno ki ustvari dovolj energije za vso tovarno. Tovarna je na splošno zelo ekološko usmerjena.
Srečni lastnik je ravno odpeljal svojega elektrončka
Na dan naredijo 1600 avtomobilov in za to porabijo 150 ton jekla dnevno. Pri samem ogledu proizvodnje me je presenetila urejenost vseh prostorov ( in okolice) in sam delovni proces. Saj niti dva avtomobila nista povsem enaka in za vsak avto je kupec znan. In to, da na posameznih "sestavljalnih otokih" ( nimam pojma, kako bi to drugače poimenovala) točno vedo kateri del (barva sedeža, materijal......) gre v določeno karoserijo. Vsak avto je opremljen z listom na katerem so vsi podatki o kupcu in o avtu in seveda, vsak avto ti podatki spremljajo tudi po računalnikih, ki so nad vsakim delovnim mestom. Nisem sicer opazila, ( mogoče je vodič tudi povedal a nisem slišala) najbrž preko kakšne črtne kode. Zelo zanimiva je bila velika hala, kjer skoraj ni bilo videti zaposlenih delavcev, nam je pa vodič povedal, da je v njej okoli 500 (petsto) robotov - vrednost vsakega robota je preko 50 tisoč evrov, ki so sestavljali karoserijo za BMW serije 7. Ta hala je bila zadnja njihova "pridobitev". BMW serije 7 ni nič varjen, ampak lepljen in lotan. Nekateri deli (kabinski loki in del strehe) so celo iz karbona.
BMW serija 7
Po ogledu tovarne, kjer smo videli vse to in še mnogo več, smo se odpeljali nazaj v Munchen kjer smo si ogledali BMW - jev muzej in razstavno prodajni salon.
Allianz Arena
S tem se je leta 1916 BMW začel
Tole bi pa jaz imela
Vsi znaki, ki so kdajkoli bili na BMW-jevih avtomobilih
Po ogledu smo nekateri posedeli v Olimpijskem parku, nekateri pa so se povzpeli na 191m visoki olimpijski stolp, ki je bil zgrajen nad parkom leta 1972, ko je Munchen gostil poletne olimpijske igre. Park je od leta 1972 obiskalo preko 150 miljonov obiskovalcev in je res precej zanimiva točka v Munchenu (okolici)
Olimpijski stolp
Nato smo se z avtobusom odpeljali v mesto in si ga, večina kar iz avtobusa, samo jedro pa peš tudi ogledali. Seveda smo se ustavili tudi v pivnici. Midva sva šla v Paulanerjevo ostali pa v Hofbraukeller, ki ji rečejo tudi Hitlerjeva pivnica saj je v njej imel svoj prvi govor.
Hitlerjeva pivnica
Mestna hiša
Mmmm
Operna hiša
Domov smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah saj je pot nazaj trajala nekoliko dlje. Je bilo potrebnih nekaj več postankov. Pivo je bilo pač dobro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar