Že pred tednom sem se v službi dogovorila, da če bo možno, da bi dobila en dan, ko bo napovedano lepo vreme dopust. Ko me je Anica v Nedeljo klicala in povedala, da gresta s Frenkom vtorek na Veliko planino, sem samo upala da delovodja še ni pozabil na obljubo.
Kapelica Marije snežne, zadaj Ojstrica
Dobila sem prosti dan. Super, kot vedno bo zelo lepo izkoriščen dopust.
Ob osmih smo se odpeljali proti Veliki planini. Plačilo parkirnine na parkiriščih pod Veliko planino nas ni niti malo motilo, saj je cesta vse od Kranjskega raka in do zgornjega parkirišča zelo dobro urejena in bi si upala iti po njej tudi s specialko. Tako lepe ceste odkar hodim tja gor, še ni bilo.
Ko smo prišli na parkirišče
Začetek poti
Prav kmalu smo že bili na planini
Vse polno zanimivih detajlov
Rogatec in Lepenatka
Iz parkirišča Ušivec smostopili na stezo, ki že po desetih minutah hoje skozi gozd pripelje na pot in na prve pašnike na planini. Ta naš "pohod" ni namenjen premagovanju višinskih metrov, pač pa uživanju v počasnem sprehodu čez prelepo planino.
alpski slanozor
svišč? (zaspančk) eden in edini
volnatoglavi osat
pri Jarškem domu
Iskali smo različno cvetje, malo smo vseeno še upali, da bomo našli kamniško murko, a se je že preselila v višje predele. Tu je že odcvetela. Planina je lepo urejena z novimi informacijskimi tablami in smerokazi. A mi bi tudi brez njih prišli do odlične kavice v Jarškem domu na Mali planini. Presenečeni, tako mi kakor oni, smo srečali sdorodnike iz Hotavelj, s katerimi smo spili kavo in poklepetali.
naša skupina pred lepo kuliso Brana, Planjava Ojstrica..
(klik na sliko in slika se izostri)
Naprej smo se odpravili vsak po svoji stezi, a smo se kmalu spet srečali in nadaljevali pot po Veliki planini skupaj. Povzpeli smo se do roba, preko katerega smo opazovali kraje in mesta v dolini.
dlakavi sleč
alpska velesa
arnika
veliki zali klobuček,
navadni klinček
Frenk, Anica in jaz smo nato posedli med skale in imeli malico, sorodniki pa so nadaljevali pot naprej in vse do najvišjega vrha Velike planine Gradišče (1666m).
zvončica (nisem čisto sigurna katera)
policijska kontrola na planini je vsakodnevna..
zoisova zvončica
Kar nekaj časa smo posedeli in se razgledovali naokoli. Ljudi je bilo izjemno veliko in v večjih skupinah so hodili med stanovi. Kasneje, ko smo se vračali mimo kapelice, se tudi tu nismo nič ustavljali, saj je bilo vse polno ljudi. Med nabiranjem zdravilnih rožic za čaj in za namakanje v žganju (arnika) smo se počasi vračali na izhodišče.
stara debla uporabijo za solilnice za živino
navadni volčin
Ko smo prišli nazaj na parkirišče, je bilo to nabito polno in ni bilo več niti za najmanjši avto prostora. Kolesarji pa so še vedno prihajali in med vožnjo vdihovali peščeni prah, ki so ga dvigovali avtomobili.
Prelep sprehod po planini, ki je kljub plačilu parkirnine, "mrgolela" od obiskovalcev se je tako po slabih petih urah zaključil.
Lep dan, poln prelepih pogledov razgledov in vtisov. Malce slabega priokusa pa le zaradi sonca, ki mi je pustilo žareče rokave in ovratnik in poskrbelo za neprespano noč, ko telo "gori" od vse posrkane sončne energije.
Pa tisto o oslu, ki gre na led (in ima s sabo v ruzaku kremo za sončenje) ne bi več zrazlagala......Morda me bo enkrat izučilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar