Družinski sprehod po Meteoritkovi poti

Na današnjo lepo nedeljo smo se skoraj po naključju v Javorjah zbrale vse štiri sestre. Erika z družino, mene je Igor pripeljal in nato šel v službo. Veronika pa se je pripeljala sama takoj po kosilu, Ne, da bi se kaj pretirano dogovarjali za dejavnost po kosilu smo vedeli, da gremo na "naš" sprehod. Sprehod po Meteoritkovi poti. Ajda pravi: "Do klopice, kjer je ata meteorit našel" Ajda in Lucija sta se opremili z nahrbtniki za malico, ker ata ve, da je nekje na sredi poti "ta lačna" korenina. Sam sprehod res ni naporen in malice ni treba jemati s sabo. A ni lepšega kakor posedeti na klopici sredi gozda in malicati.

Še pred kosilom smo na našem travniku pod hišo (Na roun pravimo) nabirale regrat, pljučnik in lapuh za čaj. Ida je metala palico Dingotu, ki jo je neutrudno hodil iskat prav na dno bregu, Lucija pa je nabirala trobentice

Po kosilu - najboljši mamini juhi z domačimi "nudljni", pa smo se odpravili na sprehod. Sledili smo konjičku, ki je s svojo mlado jahalko malo pred nami šel po tej poti, Dingo je seveda šel z nami in ves čas čakal, če mu bo kdo vrgel palico. Čim dlje in čimbolj v grmovje- sigurno jo je našel.

Sledili smo konjičku

Mimo skale na travniku Za pečjo

Ata in Ajda

Lucija pa prva v koloni

Ata in Ajda sta imela ves čas debato

Na Voučk

Pod starimi tepkami, ki so bile posajene še v času cesarice Marije Terezije

Slap Ježa, ali U jež pravimo

V atovem gozdu je veliko kostanjev, smrek, hrastov in drugih dreves a samo ena Hrastovka

Lepo se še vidijo sledovi nekdanjih lazov, to so bile njivice, ki so jih imeli v najemu bajtarji. Odslužili so jih tako, da so potem vse leto delali pri kmetu. To je bil običajno slab svet, daleč od doma, v bregovih in močno skalnat. Skaje so znosili na rob njiv in tako so nastale te skalnate ograje

Pred kratkim sta ata in strojnik Miha uredila pot in na tem mstu sta odkopala en velik štor, ki je bil do tedaj z jeklenico privezan na višje drevo, da ni zdrsnil na pot. Zdaj je pot lepo urejena.

Na odcepu je lepa oznaka za mesto najdbe

In prostor za malico

Ko smo sedeli za mizo je Dingo ves čas lepo sedel z nami, le enkrat je naenkrat vstal in zdirjal, ko jele malo proč mimo nas pritekel srnjak in se najbrž ustrašil nas in skočil pod pot, a na moje začudenje je Dingo le skočil par metrov za njim in se vrnil. Ni stekel za njim.

Malice smo imeli s sabo za pol vasi. Seveda smo pol nesli domov

To črno na spodnjem delu slike je mravljišče. Mravlje so bile zelo živahne.

Še eno mravljišče malo više

Malce proč od poti so lisičje luknje, okoli katerih je vse na sveže shojeno in najbrž so v njih tudi danes bile lisičke

Ko smo se vzpeli iz gozda na asfaltno cesto in se obrnili proti Javorjam, smo vso pot občudovali rože ogromno rož. Na nekaterih delih je prav dišalo po vijolicah in bregovi so bili povsem vijolični.

Trobentice

Vijolice, Lucija in Erika jih vohata

Še en šopek belih vilojic (ali so potem še vijolice? morda so belolice ;-) )

Mimo hudičevega grička

Spomladanski svišč ......zaspančki

Dren tudi že cveti

Razgled proti Lomu in dolini

Za čaj smo nabirali petelinčke pa piške, tako mi rečemo pljučniku

Tudi lapuh smo nabrali za čaj

Preslica že poganja, ta je močvirska ali divja preslica in NI za čaj

Podlesna veternica

Pa riglčki

Mimo Barbarča, ker nas je pozdravil bratranec Jernej

Rojstna hiša Luke Jerana

Spet čas za počitek

Javorje

Jeternik, menda je dober za čistiti jetra a je precej delikaten za uporabo, ker ga ne poznamo dovolj smo ga pustili rasti

Ko smo se iz Polešice spustili proti vasi, smo se na hitro odločili, da gremo še na Kucelj. Kucelj je majhen hribček nad vasjo, na katerem je postavljen evharistični križ, ki so ga leta 1995 postavili na mestu starega, ki je strohnel. Ker sem bila na Kuclju nazadnje gotovo pred 20 leti če ne že več, sem bila na vrhu nemalo razočarana. Z vrha je bil nekoč lep razgled na Javorje in dolino. Danes pa križ zarašča grmovje in se ne vidi popolnoma nič. Oče mi je povedal, da so nekdaj vaščani veliko hodili na Kucelj. Ob Nedeljah je bilo to nekakšno zbirališče za mlado in staro. Morda ne bi bilo tako slabo razmisliti o tem, da bi se grič očisitl in bi se na vrhu postavila klopica. Dela ni veliko, bila bi pa lepa pridobitev za vas.