Poletje se je poslovilo. Tudi na koledarju smo že nekaj dni v jeseni. Vroči in soparni poletni dnevi so se umaknili prijetnim jesenskim, ko je temperatura ravno prava za hojo in se narava počasi že odeva v tople rumeno rjave odtenke.
Tokratni Jesenski pohod smo pričeli v Poljanah. Prvič odkar imamo pohode pod Starim vrhom. V parku pred kulturnim domom se nas je zbralo 27 pohodnikov in pohodnic (veseli smo tudi novih obrazov). Najprej nas je čakal vzpon na Gabrško goro. Že takoj iz izhodišča smo se podali po klančku do Kosmove domačije, kjer je bil leta 1851 rojen naš pisatelj Ivan Tavčar.
Pogled na stari del Poljan, kjer je nekdaj stala mogočna cerkev, kartere temelje sedaj odkrivajo
Asfaltno cesto je tu zamenjal prijetnejši kolovoz, ki je s kar poštenim naklonom pospešil naše dihanje. Najprej smo preko travnikov in ob ograjenih pašnikih po poti hodili do ceste, ki smo jo le prečkali in stopili na stezo in v gozd. Poljane so bile kmalu precej nizko pod nami.
Za nami Poljane...
Blegoš ima megleno kapo. Dež bo.
Jesen prihaja...
So se že prikazali naši grički
Na razpotju
Vzpon na Gabrško goro je malce slabše označen in pohodnik, ki bi tu hodil prvič bi najbrž imel težave z orientacijo (morda nebi bilo slabo premisliti o novih oznakah). Mi pa - domačini - teh težav nismo imeli. No, če bi jaz sama hodila bi najbrž parkrat zašla, saj sem tu hodila prvič. Skozi gozd in na travnikih, kjer ni bilo drevja so se nam že odpirali pogeldi na naše griče. Od Blegoša do Starega vrha.
Ko smo po zadnji in najstrmejši stezi skozi gozd prišli na zadnji travnik, se je pred nami pokazala cerkvica Sv. Primoža in Feliciana. Tu smo imeli kratek počitek. Tu je bila tudi najvišja točka današnjega pohoda.
Cerkev na Gabrški gori
Mimo Rovtarja. Z nami je šel tudi 28 pohodnik - Dingo.
Razgledi so bili danes malce slabši, saj je vse zakrivala rahla meglica
Na klopici, ki jo je pred nekaj časa postavil moj oče in iz katere je zgornji razgled na Javorje
Nadaljevali
smo pot proti Javorjam in na sedlu se nam je odprl lep pogled na našo
pot v nadaljevanju. Mimo posameznih hiš in kmetij smo se spustili na
vojaško cesto, ki smo jo že po nekaj metrih zapustili in se po
traktorski poti napotili proti Delnicam. Kmalu smo zavili v smeri
Javorji in po stezi med drevjem in preko ovir, ki so bile v obliki drevesnih debel ali potokov prišli na "Javorsko stran". Priključili smo se na znano Meteoritkovo pohodno pot in po njej (v nasprotni smeri) prišli v Javorje. Obiskali smo Mirka Štiblja, ki nam je v svoji delavnici pokazal kakšne umetnine nastajajo pod njegovimi prsti.
Ker nas je Matjaž v Gostilni Blegoš že čakal z malico smo se odpravili naprej.
Ovire...
Mojster Mirko v elementu in njegovi izdelki
Obara je bila odlična
Pecivo tudi
Po okusni vroči obari, ajdovih žgancih in dobrih sladicah smo nadaljevali naš pohod nazaj v dolino. Simona (žena našega vodnika Janeza in še vedno ena glavnih moči v gostilni Blegoš) nam je podarila še lične steklenice z domačim pivom, kjer nalepka pove vse....... VSE NAJBOLJŠE, SIMONA !!
Spustili smo se v Dolenčice in skozi vas naprej proti Peklu. Po cesti, ki je bila nekdaj komajda steza, smo prišli v Zakobiljek in naprej v Lom. Tu smo se ustavili še pri kmetiji Rešk, kjer smo se oskrbeli z domačimi sušenimi mesninami in se nato odpravili naprej proti Volči.
Še en pogled na Javorje
Kva j zdej otroc... ste kaj pridni😀
Seveda
Po kolovoznih poteh smo prišli do cerkvice Sv. Jurija, ki stoji na gričku nad vasjo. Ob cerkvici nas je pozdravila čreda kozic in ovčk, ki so počivale v ogradi. Spustili smo se v vas in se po asfaltni cesti vrnili nazaj v Poljane.
Proti Volči
Pogled na vas Volčo in cesto proti Poljanam. Ob cesti stoji največji slovenski kozolec (toplar) s kar osmimi "štanti"
Kozice in ovčice
Tu nas je v Bifeju v Poljanah (Kulinarika bar Poljane) čakalo okusno kosilo. Hot dogi oziroma - domača hrenovka v domači štručki. Po končanem pohodu, ki je bil dolg kar 20 kilometrov je bila več kot odlična.
Spet nova pot in novi razgledi, tudi jaz sem po nekaterih stezah danes hodila prvič in sigurno ne zadnjič. Lepo je spoznavati domače stezice.
Hvala vsem za pogostitev, hvala pohodnikom za druženje in pogovore in vso dobro voljo.
Se ponovno vidimo na zadnjem letošnjem pohodu, ki bo 31.oktobra. (zbor: spodnja postaja šestsedežnice ob 9.00h)
Vabim vas, da nas sledite na facebooku Turistično društvo Stari vrh ali na naši spletni strani TD Stari vrh
Se vidimo!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar