Pravijo, da jo moram objaviti. Pa naj bo:
Meteorit Javorje
Prav taka noč kot je nocoj,
pred tisoč leti je bila.
Prek neba svetel žarni soj
in padla zvezda je z neba.
Več tisoč let pozabljena,
med drevjem v zemlji skrita,
a ko je pot napravljena
skrivnost je spet odkrita,
Kaj čudo čudno bi bilo?
Morda železo prednikov?
Za les in kamen – pretežko!
Morda del izpodnebnikov?
Raziskovali, modrovali,
so mnogo časa porabili.
Po več mesecih pa so spoznali,
da skrito zvezdo so odkrili
Se želja jim je porodila:
Hoteli imeti so ta kos!
Bo v Ljubljani zvezda dom dobila,
najditelj ostal brez nje bo »bos«
Pa rekel je preprost možak:
»Ne dam vam je za vaš drobiž!
Mar mislite, da sem bedak
in reven kot cerkvena miš?«
Na sred vasi zdaj kip stoji,
naj opomin bo za vaščane,
za nejeverne vse ljudi
in znanstvenike iz Ljubljane.
Učenim pa preprosti kmet
se pretentat´ ne bo pustil,
da bi speljali ga na led,
da figo bi pod nos dobil.
Le on lahko se vsem pohvali,
da v lasti zvezdo res ima,
drobiž bi zanjo njemu dali,
a on za baker je ne da.
Res redka najdba iz vesolja,
po tisoč letih spet odkrit,
v gozdu je do
danes skrit bil -
Javorski meteorit.
Replika meteorita v obeležju sredi Javorji
Dobar povedano...L.P.
OdgovoriIzbriši