Letošnja zima ni bila nti malo podobna zimi. Brez snega, tudi temperature so bile razen nekaj redkih dni skorajda bolj spomladanjske. Nenehno pričakovanje ohladitve in snežnih padavin, ki bi vsaj za nekaj dni pokrajino tudi v dolini navidezno ustavile in naredile malo prazničnega zimskega vzdušja, se je spremenilo v pričakovanje prve otoplitve. Valentinovega, Gregorjevega, ko se narava zbudi, ozeleni, ko se že zgodaj zjutraj oglasijo ptice ter mrzel pusti voj zime zamenja topel vonj prebujajoče se zemlje.
A s koncem zime in pričetkom pomladi, ko je res že vse ozelenelo in vzbrstelo je v deželo prišel mrak.
Sicer sem o neki novi bolezni brala že enkrat konec decembra, v januarju je novica bila že glasnejša.
A to je tam daleč na Kitajskem. Saj tam so tako ali tako sami packi in ni nčudno, da se jih kaj takega loti. To je drugačen narod z drugimi navadami in sami so krivi.... Tudi jaz sem bila tega mišljenja, čeprav me je pred leti že doletelo nekaj kar "imajo samo oni in se meni ne more zgoditi".
Poročali so o prvih smrtnih žrtvah in vsak dan več žrtev....Saj je to le ena navadna gripa, umirajo pa samo starejši.
Poročali so o neverjetno hitrem širjenju.....saj Kitajska je pa ja takooo daleč, da do nas pa ta "gripa" že nebo prišla.
Poročali so, da ni zdravila.....oh ja nekaj dni in ga bodo našli, tako kot vedno.
Mesec in pol kasneje je Evropa obstala. Italija, kot največje žarišče virusa v Evropi je okuženim vsak dan prištela 100...300...500 novih in še mnogo več okuženih, ki jih niso testirali. Mrtvih vsak dan 50..100....300. Francija, Španija, Nemčija...Tudi Slovenija. Danes 18.3. tudi zadnja evropska država Črna gora.
Koronavirus s polnim imenom: novi koronavirus SARS-CoV-2 (COVID-19) se je razširil čez ves svet. Obstala so mesta, zaprli so šole in vrtce, zaprli so cerkve, gledališča, zaprli gostišča, hotele, terme, bifeje, bare, ustavil se je javni promet....
Panika in brezglavo nakupovanje, ki se je pojavilo v prvih dneh po potrjeni okužbi v Sloveniji se je malce poleglo. Ukrepi, ki sledijo so edina obrambna črta, ki trenutno lahko omili škodo, ki jo virus povzroča med prebivalstvom.
Na prvih bojnih linijah so zdravstveni delavci, prva pomoč, policija, gasilci..., med najbolj izpostavljenimi so trgovci, uslužbenci pošte, dostavljalci... To so ljudje, ki nimajo izbire, morajo biti tam.
Mi imamo izbiro, ni nam treba danes na pošto, ni nam treba danes v trgovino po kruh ker včerajšnji pač ni več svež, ni nam treba na črpalki vplačevati loto listka in se kasneje vrniti po še eno škatlico cigaret, ni nujno imeti doma vsega in za vsak slučaj še več...
Naša naloga je le, da smo doma. Da počnemo stvari, ki jih nismo počeli "ker ni bilo časa". Beremo, kvačkamo, opravimo "generalno" po stanovanju, možje lahko v stanovanju popravijo vse tiste malenkosti, ki so jih obljubljali in ni bilo časa. Družimo se na socijalnih omrežjih. Predvsem pa držimo se napotkov strokovnjakov in ne obnašajmo se "pišmeuhovsko" češ, kaj pa meni kdo more.
Ena dobra stvar pri bolezni (katerikoli) je, da ne izbira po stanu, politični pripadnosti, denarju...
Koronavirus bo vsaj delno "izbiral" po neumnosti. Kljub vsem opozorilom, kljub vsem napotkom se nekateri še vedno obnašajo, kakor da jim nihče nič ne more.
Bolezen ni le "gripa" in ni samo "prehlad". Je resno obolenjedihal, ki se v 5-10% konča kot smrt. In če pravijo da umirajo samo starejši, mar to ne pomeni da so to naši starši, stari starši....
Imejmo se radi, ustavimo se za nekaj časa. Pojdimo na sprehod, tja kjer ni ljudi, opazujmo naravo. Tudi doma na vrtu, na bližnjem drevesu, na nebu, ki je mimogrede, danes bilo tako zelo modro, se dogaja pomlad. Narava se bo prebujala brez nas ali z nami. Zemlja ni ogrožena in mnogokrat pomislim, če bi bila jaz zemlja bi se otresla teh smeti, ki si sami sebi pravimo ljudje in živela naprej.
Za boljše vzdušje pa še nekaj utrinkov iz današnjega sprehoda. Prav žal mi je da ne morem pokazati, kako so dišale vijolice, kako so se igrali škorci in kakšen zanimiv "ples" sta imeli dve pastirici in še to povem, hodila sem tam kjer nisem srečevala drugih ljudi, posledica je bila, da sem se malo zgubila v eni grapi. Sicer sem popolnoma vedela kje sem, le izhoda nisem našla zaradi grmovja..
Kronce na Caverni
Jeternik
Križna gora
Muren pred luknjico
Škorci so že imeli "ples" v stari tepki
Bela pastirica - Božja pastirička (smo ji reki v Javorjah)
(O delodajalcih velikih podjetji, ki niso nujna za preživetje in kjer delavci še vedno delajo v nezdravih okoliščinah, pa na tem mestu na bom pisala, ker........sem preveč jezna)
Ni komentarjev:
Objavite komentar