Prvomajski prazniki v Barbarigi

 Za prvomajske praznike se vsaj petina Slovenije preseli na jug. Kako na avtocesti veš, da je mimo peljal (si peljal mimo) Slovenca? Normalno - kolesa na strehi, v avtu, na zadnjem prtljažniku...... V glavnem, obvezno kolo. 

 Letos sva se tej procesiji Slovencev, prvič v dveh dekadah najinega zakona pridružila tudi midva. Bolj po naključju, kot po dogovoru, se nas je v bungalovih v Barbarigi znašlo toliko Kolokovcev, da smo Istro spet vsaj malo obarvali oranžno....No, ni nas bilo niti približno toliko, kot na pripravah, smo pa v treh ali štirih skupinah v petih dneh prekolesarili precejšen del Istre. 

Dopoldne smo se podajali na različne smeri in v različne kraje, popoldne pa je sledilo prijetno druženje pri Urošu in Simoni. 

 Prvi dan sva se z Igorjem le toliko zapeljala, da sva malo ogrela noge slabih 20 kilometrov, niti ni bilo več časa, saj smo bili zvečer povabljeni na piknik k Simoni in Urošu. 

 

Naš prvomajski kres je bil zelo "kontroliran". 

Bilo je prav prijetno posedeti ob zakurjenem kaminu.

 Drugi dan so dekleta imela v načrtu Skitačo, tisto tam nad Trgetom oz. Rašo. Sicer so me vabila zraven, a ker klanec poznam in ni kar tako, celotna runda pa znese skoraj 120km sva se s Sando odločili za svojo rundo. Krožno mimo Svetvinčenata in preko Vodnjana nazaj v Barbarigo do "Lakija".

 

Trdnajava v Svetvinčenatu

 

Na nekem vrhu, ki ima svoje ime, klopico in lep razgled na Učko, Pulo......

 

Tudi midve sva šli mimo Skitače....no skoraj Skitače (Škitača) 

 

Ekipa deklet ki so osvojile pravo Skitačo. 

Mojca, Simona in Darja

 Fantje so naredili podobno rundo kot midve s Sando. Le, da so jo zaključili kako uro prej in seveda niso videli niti pol od vsega kar sva midve.

Popoldne je sledilo druženje in celo sprehod do obale.

 

 

Voda za kopanje še ni, za noge namakati pa super

 Tretji dan sva se s Sando odločili da greva do Duge Uvale. Pridružil se nama je tudi Igor, ki ga Skitača, kamor so fantje šli ni prepričala. Peljali smo se mimo Galižane, kjer smo si v neki stranski ulici ogledali res lepo umetnino domačina, ki je iz kamenja naredil pravo mesto v malem in še nekaj maket za različna opravila. Vse iz kamna.

 

Pred zadnjim klancem

 

 

 

Punce so mi vrnile slikco iz prejšnjega dne

 

Sledila je pojedina iz sača. Mmmmmm

 Tretji dan sva se s Sando pridružile Simoni, Mojci in Darji in smo se skupaj odpeljale do Dvigrada. Ker Istre (še) ne poznam toliko, sem imela ves čas nekje v glavi, da se bomo dvignile do nekega gradu, ker je pač Dvig-grad (ja, so mi že povedali, da bi bila včasih lahko tudi blond). No, spustile smo se v zadnji, suhi del Limskega kanala, kjer so razvaline neke trdnjave - Dvigrad. To je ostanek enega od dveh mest -od tod ime, ki sta pred več kot 1000 leti stali tu. To mesto, ki je še ostalo, se je imenovalo Moncastella. 

 Zadni dan najinega dopusta nisva imela namena kolesariti, saj so napovedovali padavine. A, ko sva se zjutraj zbudila, so bile ceste sicer mokre, a nebo je bilo skoraj jasno in gelde na napovedi, ki so za Škofjo Loko v naslednjem tednu obetale večinoma dež, je bilo treba izkoristiti še ta zadnji dan. Tomaž, Sanda, Darja, Igor in jaz smo se odpeljali v Rovinj na kavo. Darja Tomaž in Igor z enim manjšim ovinkom, midve pa direktno do Rovinja. Vrnili smo se precej hitro saj so nas ves čas spremljali črni oblaki, ki pa so dež spuščali pdecej bolj v notranjosti Istre in smo spet imeli srečo. 

 

 

 Grozeči oblaki, ki pa v Barbarigo niso prinesli dežja

 Popoldne sva izkoristila še za sprehod ob obali, in se počasi ospravila domov v Škofjo Loko.

 Ni mi žal, da sva letošnje prvomajske počitnice preživela ob morju. Običajno jih izkoristiva za kakšno daljšo rundo doma in za gorsko kolo. Več let sva imela tradicijo, da sva v teh dneh šla z gorci na Blegoš. Letos to ne bi bilo možno, saj je ves čas deževalo. Tako, da je bila izbira prava.