Tretji pohod TD Stari vrh imenovan Pohod s pesmijo je nekakšen pohod v neznano. Janez nas vsako leto pelje drugam. In če smo lansko leto šli na vzhodno stran in na Gabrško goro smo letos ubrali čisto nasprogtno smer.
Odpravili smo se proti zahodu, pod Goro in v vasici, ki geografsko nekako ne spadata čisto pod Javorsko področje. Čeprav nekatere hiše sodijo pod javorsko faro. Podali smo se v Zakobiljek in Lom. Naša najbolj oddaljena točka na poti je bila domačija pri Čuž, kjer se ukvarjajo s predelavo mesa in izdelavo salam ter suhomesnatih izdelkov.
Na poti smo imeli še druge načrtovane in nenačrtovane postanke. Ni nam bilo dolgčas, saj so se z nami na pot podali pevci Šentjernejskega okteta, na vsaki postaji pa so nas pričakali še drugi glasbeniki. Sestav harmonika, kitara in bas kitara, (Poljanski orgličarji) pri Čuž, ter Francetove orgličarke pri Zamud in kasneje tudi v gostilni v Javorjah.
Več o samem pohodu pa ob slikah:
Naša dolga skupina se je najprej spustila po steziv Dolenčice
Proti Dolenčicam, pred nami pa Lom
Mimo rojstne hiše slikarja Antona Ažbeta
Takoj ko smo zpustili vas Dolenčice, smo se začeli vzpenati
Mimo ostankov starega podrtega mlina v Sevnici
Nad potjo smo zagledali gamsa, ki se je mirno pasel. Ko nas je zagledal, pa stekel v gozd (precej približana slika)
Vso pot nas je spremljala voda, veliko vode. K sreči vsa na tleh in dežju smo kljub čudnim oblakom, ki so se podili čez Stari vrh, ušli.
Počakajmo ostale. Tu se ločita naša pot in pot, ki jo bomo hodili čez en mesec.
Ponekod je potrebno malo paziti saj je stezica zožana zaradi peska, ki se usiplje iz bregu na pot.
Tule smo se pogovrjali zakaj se temu kraju po domače reče Jejduc. Pravijo da so se sem umikali Ajdi pred prišleki. Ajdi naj bi bili bajeslovna bitja, nekakšni velikani, ki so živeli v naših krajih mnogo prej preden so prišli sem slovani. Pravljica najbrž. Seveda pa je povsem verjetno, da so se prejšnji ljudje, ki so živeli v teh krajih morali umikati in se braniti pred prišleki. Umikali so se na težko dostopne kraje od koder so se laže branili. Takih mest je po Sloveniji mnogo (Ajdna nad Žirovnico). Skoraj po vsej sloveniji so bile žive bajke o Ajdih, ki pa se vedn bolj pozabljajo.
Morda pa beseda Jejduc izvira od povsem kje drugje. Bo treba raziskati.
Steza se strmo spušča
Pogled nazaj
Cerkev v Javorjah
Spet čez vodo
Pred nami pa že Lom
Pogled nazaj na Dolenčice, Javorje ( Na grič) in Murave
Prišli smo do Rožmana, kjer nas je gospodar pričakal z dobro domačo kapljico
mama pa je postregla z domačimi roglički in še toplo ocvirkovico
Marko nam je zaigral na harmoniko
Tudi zaplesali so
Šentjernejski pevci so zapeli, pridružili so se jim še Pavel Janez in Mirko
Pot nas je peljala naprej mimo kozolca, v katerem so bile same zanimive reči; lojtarnk....
......in še čisto praavi pleteni samotežn koš z originalnimi lesenimi kolesi
Prišli smo do vrtnarije Stanonik
Seveda smo si rože tudi ogledali
Čudovit pogled
Pevci so zapeli...
Nadaljevali smo pot....
Javorje za nami pa skoraj v megli
Ja, no. En selfi neč ne škodi
Do kmetije pri Čuž, kjer je bila spet postrežba, da se reče......mmmm, in vse domače
Pevci spet pojo, jaz bi jih z lahkoto poslušala še in še...
Tudi naši muzikontarji so nas lepo zabavali
Po daljšem postanku pri Čužu, kjer smo si nekateri tudi nekaj dobrot nakupili za domov, smo se vrnili in mimo vaškega znamenja zavili navzdol in nazaj skozi Pekel proti Javorjam.
Marijine kitke smo rekli tem rožicam. Teta Herma mi je povedala pravo ime, a ga (oh ja) ne vem več. (Herma pomagii)
Tu kjer teče ta voda, ki smo jo rej više na poti že prečili, se reče v Peklu
Še zadnja postaja na naši poti, pri Zamudu
Obvezno petje - zelo, zelo lepo
In seveda postrežba z domačim pecivom, slanim in sldkim, s čimer se pri Zamudovih ukvarjajo. Tudi tu so nekateri na hitro skočili v nakup slastnih piškotov.
Tu so nas pričakale tudi Francetove orgličarke,
Vračali smo se po isti stezi, ki smo jo pred dobrimi štirimi urami prehodili v nasprotni smeri
Vrnili smo se v gostilno Blegoš, kjer smo zaključili naš lepi pohod
Pevci so zapeli še nekaj poslovilnih pesmi in res škoda, da se jim je mudilo domov. Jaz bi jih kar še poslušala.
Tudi orgličarke so bile več kot odlične. Zelo lepo so zaigrale pesem Cvetje v jeseni in še nekaj drugih..
Saj ne, da bi pozabila slikati zato, ker bi bila lačna. Nikakor, saj je bilo na vsej poti toliko postrežbe in dobrot, da nazadnje tudi tale zelo okusna domača (Čužova) hrenovka ni bila več tako nujno potrebna za v želodec. Bila pa je dobra.
Ta pohod ni bil dolg. Vsega skupaj je naneslo komaj 9 kilometrov, a je bilo na poti toliko zanimivih postankov in obiskov na kmetijah, da smo ga razvlekli čez štiri ure. Bilo je lepo. Zaradi družbe, glasbe in petja. Zaradi mene bi nas lahko na vsakem pohdu spremljal kak zbor.
Hvala vsem za udeležbo in druženje. Predvsem pa Šentjernejskemu oktetu, Francetovim orgličarkam, Poljanskim orgličarjem in vsem ostalim glasbenikom, ki so nam krajšali čas.
Se vidimo 25.6. na pohodu Javorje - Žetina - Javorje. Tokrat pa s sabo prinesite kartončke (tisti, ki jih nimate jih dobite ob prijavi) za prvo štampiljko, ki bo nakoncu skupaj s še dvema štela za žrebanje za nagrado.
Se vidimo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar