Pod Stari vrh se je že počasi prikradla jesen. Septemberski pohod je obarvan že precej jesensko in ko smo se ob 9h zbrali na Prevalu, smo skoraj vsi imeli oblečene dolge rokave. Tokrat se nas je zbralo le štirinajst pohodnikov. Nekatere je morda od pohoda odvrnil dež, ki je padal ponoči ali pa so imeli druge obveznosti. Malo skupinjico je najprej pozdravil predsednik TD Stari vrh in lovec Tomaž Ažbe. Opozoril nas je na divjad, ki jo bomo morda srečali, saj se v Starem in Mladem vrhu zadržuje kar precej gamsov, srnjadi in jelenjadi.
Odpravili smo se proti Zaprevalu in tam stopili na vojašlo cesto, ki mimo Rovta pelje vse do Črnega Kala. Mi smo po tej cesti šli do ovinka nad Rovtom, kjer cesta zavije nazaj za Mladi vrh. Tu smo zavili levo na stezo. Po stezi preko travnika smo prišli na pot, po kateri smo hodili precej časa. Pot je dokaj položna in pelje lepo po gozdu. V tem času se je med oblaki pokazalo tudi sonce in nas že dobro razgrelo.
Zbor na Prevalu
Tomaž Ažbe nas je pospremil na pot
Jutro je bilo sveže, razgled na dolino pokrito z meglicami pa lep
Mimo Žgajnarjeve hiše, ki je vedno vsa v cvetju
(žaj je slika res slaba)
Na vojaški cesti pod šestsedežnico
Smučišče in Zapreval
Zapustimo vojaško cesto
Pred nami Mladi vrh
A ni lep....
Izza oblakov se je pokazalo sonce
"Ta kratka pavza"
No, če vmes nebi nabirali gob, bi do peskokopa, kjer smo imeli "ta kratko pavzo" prišli precej hitreje. A jurčkov, ki jih ni bilo malo nismo mogli pustiti v gozdu. Po postanku se je gozdna pot kar pošteno postavila navkreber. Tu smo bili že povsem pod Mladim vrhom in skozi drevje so se nad nami že videle skale v katerih se zadržujejo gamsi. Ko smo sprišli na najvišji del poti, pa smo zaslišali strel. Najbrž je lovec nekaj ustrelil. Pot se je prevesila in spustili smo se v smeri Starega vrha. Na ovinku pa nas je pod drevesom čakal lovec Hribušku Janez. Povedal je, da je streljal na gamsa, ki ga je videl nad potjo in smo ga verjetno mi prestrašili. Pokazal nam je puško in povedal še par besed o lovu.
Nato je skupaj z nami nadaljeval pot proti Prehodam. To je sedlo med Starim in Mladim vrhom. Na sedlu je Janez povedal še zakaj se tu pravi Prehodi in zakaj so vidne jame. Tako pravijo tem delu zato, ker ima tu čez divlad prehod iz severne na južno stran pobočji. Pred sto leti (ali več) so tu na tem mestu lovili medvede in ostalo divjad tako, da so skopali velike jame, v katere se je ta divjad ujela. Domačini temu mestu še vedno pravimo Na jamah. Jame se še vedno lepo vidijo, a so že skoraj povsem zasute.
Janez kaže na jamo v katere so nekoč lovili divjad
Janez se je nato odpravil po svojih lovskih stezah naprej, mi pa smo po severni strani Starega vrha odšli proti Tončkini koči. V koči pri Tončki smo imeli malico. Najboljši flancati, domač sadni čaj in turška kava.
Po daljšem postanku smo odšli naprej. Tokrat se nismo spustili proti Grebljici temveč smo zavili v drugo smer, proti vrhu Starega vrha in po lepi stezici, gor in dol prišli na razgledo točko nad dolino.
Ker smo že prej precej časa izgubili z nabiranjem gob, se tu nismo mudili predolgo, saj so nas na koncu pohoda že čakali s kosilom. Spustili smo se nazaj proti Prehodam in zavili na lovsko pot ki se po južnem strmem pobočju spušča do vikendov v Podvrhu. Tudi tu smo dobili še nekaj gob.Ko smo prišli na pot so nekateri šli proti Grebljici in Prevalu po avtomobile. Ostali pa smo se spustili direktno v Četeno ravan.
Lovska pot
Pri Ožbetu smo si ogledali razstavo živali, ki jih Lovska družina Poljane lovi v svojem lovišču. Tu smo se srečali še z enim lovcem. Pintarjev Lado nam je povedal veliko zanimivih stvari o teh živalih in o samem lovu na tem področju.
Medved, dihur in kuna belica
Svizec, lisica, šakal (ki ga je pri nas vedno več) in jazbec
Srnjak in mali srnjaček
Lado nam je povedal precej zanimivih stvari o lovu
Po poučni urici pri Ožbetu smo pohod zaključili pri sosedu Davčenu, kjer sta Jerneja in Frenk že imela pripravljeno zelo okusno enolončnico (še moj oče, ki nikoli ne je zelenjave jo je trikrat naložil) in ajdove žgance.
Naj povem še to, z nami na poti je bila tudi mala petletna Manca in vse pohvale za hojo in vztrajnost.
Pohod je bil lep, spet smo hodili po poteh, ki jih še nisem poznala. zanimivo je koliko lepih poti in kotičkov imamo na tako majhnem prostoru. To je bil predzadnji pohod v sklopu Od cvetja do jeseni. Čaka nas še sklepni del in Pohod po Valentinovi poti.
Se vidimo 31.10.2018
Ker nisem preverila baterije v fotoaparatu (jezna sama nase) sem ostala brez nje in so slike večinoma narejene z slabšim telefonom
Ni komentarjev:
Objavite komentar