Tokrat se mi je na moji, že kar običajni poti iz Škofje Loke in preko Lubnika v Javorje pridružila sestra. Že dalj časa je imela željo to prehoditi, sedaj je imela čas in sva šli. Veronika na Lubniku ni bila že sigurno dvajset let in zato je imela še toliko večjo željo da pride gor.
Z lepim umirjenim tempom sva po običajni poti preko Vešterskega mostu in Gabrovega najprej šli na Lubnik. Prijetna pot, ki pa je bila za ta letni čas že kar malo prevroča in nama je pošteno teklo od glave. Ustavili sva se pri kapelici in pri koči malo posedeli.
Veronika je šla na Lubnik
....ne me slikat, ne me slikat.....tle me pa dej...
Pa še obe
Pri kapelci
Kje so Gosteče...ja sej v Javorje sva tud šle gledat
Pri koči sem rekla Veroniki, da imava do Javor še dobro uro do uro in pol poti, a se nama je pot pošteno zavlekla. Skoraj tri ure sva porabili za pot od Lubnika do Javor. Resda nisva popolnoma nikamor hiteli. Vendar, ker se je začela sezona gob sva seveda morali pogledati še za te. Kar lepo bero sva prinesli domov. Nisva pretiravali, za kosilo ali dve jih pa bo.
Ta prvi
Ta je ostal v gozdu
Veronika, a jih greš iskat...
...tamle gor sta
Brez veze, jih je bilo potem še dovolj
Na Poklajnum je gospodaril lubadar
Svinje bodo imele letos dosti hrane
Veronika spet gleda v breg, malo naju je že vrat bolel
Javorje skozi Podbregarjeva jabolka
Aničn japk u griv je letas pouhn
V Javorje naju je prišel iskat Igor. Lep pohod in upam da se ponovi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar