Spet so me pregovorili in spet sem šla. Ko sem Igorju po teku rekla, da drugo leto pa sigurno ne grem več, se je samo smejal......saj me pozna. Tek je bil ravno takšen, kot lansko leto, po isti trasi (edino, če niso kakšnega kilometra dodali, ne vem, nekam veliko minut se je na koncu nabralo ;-) ). Še vreme je bilo dokaj podobno lanskemu, le da je nekje na sredi pričelo prav nemarno pihati (najbrž sem tu izgubila tistih 15 minut ;-) ) Le jaz sem bila še slabše pripravljena, v nogah vsega skupaj točno 31,6 natečenih kilometrov v zadnjih dveh mesecih in nekaj dodatnih kg. na ta zadnji. Super. A pri meni je trma najbolj natreniran del.
Lanska ekipa je bila precej okrnjena in zjutraj smo se v Ljubljano odpeljali le Jaka, Maja in jaz. In seveda naš šofer, oblekonoša in potrpežljivi "čakalec" ob progi Igor.
Ker je bilo vse precej podobno lanskemu letu ne bom dolgovezila. Jaka in Maja sta takoj po startu poletela in se izgubila izpred oči.....Mojih deset kilometrov sem pretekla, tako kot lani, s fotoaparatom v roki...Tole je moja fotozgodba:
Malo smo še trdi od mraza......in od treme..
Maja je stvar vzela resno. Se ogreva....
Hja, tik pred štartom.....
Takole nas je pa videl Igor, zgubljene v množici...
Kot vsako leto so nam ritem prvi in zadnji kilometer držali člani skupine Strojmachine.
Edini klanec na trasi, ki ga je potrebno premagati dvakrat (mislim tist tam na drugi strani,
ko se je treba iz podvoza dvigniti) Čeprav mi je garmin naštel kar 79 metrov v višino. Pojma nimam kje ker je res sama ravnina
Šele letos sem opazila da res tečemo mimo Bežigrajskega stadiona
Večkrat sem pogledala nazaj, to je dobro za samozavest, da vidim, da jih je še veliko za mano ;-)
Radio Antena v živo
Prva pihalna godba
Okrepčilna postaja, v lončkih pa voda (premrzla) kot vsako leto..
In letod prvič (ali pa jaz prejšnja leta mogoče nisem opazila) banane in mandarine......IN
tule sem se pa obrnila in tekla celo par korakov nazaj, ko sem opazila, da je bila tudi čokolada, prava Gorenjkina čokolada.
Brez veze, valjala se mi je v ustih, stopila se mi ni, pojesti je nisem mogla, ker sem preveč dihala, ven je tudi nisem mogla pljunit, bi kdo mislil da bruham, pa da bi jaz čokolado ven pljunila.....greh. Nikoli več. Drugič je ne bom vzela.
Navijači
Druga pihalna godba
Cilj
Vsaj dve sekundi sem bila na vrhu števca, ko sem odmaknila fotoaparat se je pa kar od nekje pred mano pojavil gospod, ki se ni premikal v mojo smer in bi se direktno vanj zaletela, če me on nebi opazil. G, Jankovič....
Malo sem utrujena in vesela
Maja in jaz sva nazdravili
Jaka, Maja in Igor so me že kar nekaj časa čakali na dogovorjenem mestu. Ko sem se prebila skozi šotor s toplo juho, čajem in sadjem, sem jih poiskala in prav hitro smo se odpravili proti avtu in domov. Vmes smo se ustavili še na enem zdravilčku in naredili povzetek celotnega teka. Lep dan je bil. Žal mi je samo, da smo od lanske ekipe bili samo mi trije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar