Če sem se lanskoletnih priprav veselila že nekaj tednov prej, se letošnjih nisem. No, nisem se veselila kolesarskega dela. Na priprave sem odšla resnično nepripravljena. Tistih nekaj kilometrov, ki sem jih naredila pred tem, je bilo bolj turističnih, ravninskih in sem prvi konkretni klanec odpeljala šele na pripravah. Medtem ko sta Tatjana in Katja precej pridobili od lanskega leta. Da o Lari, ki se je prvi dan peljala z nami ne govorim. Res se dobro pelje. In se mi je prav smilila, ko je morala na vsakem klančku čakati, da sem pridihala na vrh.
Lara, Tatjana in Katja........nekje proti Rovinju
Že prvi dan smo se zapeljali do Rovinja. Če sem lani uživala v razgledih na morje, na lepe nasade oljk in vinogradov in ob pomladnih rožicah ob cesti, jih v prvih kilometrih nisem videla. Ko smo po nekaj manj kot 40 kilometrih prišle na vrh Limskega kanala sem se odločila, da ne grem naprej. Bolj, ko sem premišljevala in se poizkušala spomniti razloga zakaj ne in kaj me boli, bolj me je Tatjana prepričevala da "je vse v glavi" in ja, najbrž je imela prav. Po dobrih 50 kilometrih smo prišle v Rovinj, kjer so že bili fantje in prva skupina deklet, ki so štartale pred nami
Nad Limskim kanalom.
(tule sem bila še povsem prepričana da ne grem naprej)
Pa še naši "matrunki"
Rovinj (foto. Špela)
Rovinj z "okrasjem"
Po kokakoli in Tatjanini energijski ploščici, sama sem namreč vso hrano pozabila v hotelu, sem bila boljše volje in pripravljena za vrnitev. Lara se je priključila fantom in smo se same Katja, Tatjana in jaz vrnile nazaj v Novigrad. Tempo je bil nazaj grede malce počasnejši in sem počasi začela uživati tudi v okolici.
Rošce
Tole sem imela točno pod balkonom, popoldanski počitek ni bil mogoč ;-)
Prvi večer pred večerjo je bila rožica za Sando takole okrašena s kozarčki (kdor je bil tam že ve)
Naslednji dan smo imele lepo, kratko, krožno rundico, takšno kot lani, preko Savudrije in Buj. S Tatjano in Katjo smo imele zares izlet in smo se v Savudriji zapeljale do svetilnika in na ne preveč lepi plaži nabirale školjke.
Riglčki
Ne ravno najlepša plaža, školjke so pa bile
Med vožnjo smo videle marsikaj
Katja in Buje
V Bujah se nismo ustavile, ampak smo se odpeljale direktno na rivo v Novigrad, kjer smo na soncu in ob pivu počakale še ostala dekleta, ki so delala enako rundo, le, da so se vmes ustavila na kavi in fante, ki so ta dan šli po dolini Mirne do Buzeta in nazaj preko Motovuna.
Igor, Tomaž, Valerija in Lara v Buzetu
Pred rundo......
.......po rundi
Kasneje smo pred hotelom posedli kar po robnikih med zelenicami in nazdravili Žigu za trideseti in Janu za petindvajseti rojstni dan.
Slavljenec Žiga, Jana žal nisem slikala
Spet pod balkonom, tokrat v večerni tolaleti
V soboto je bila na vrsti kraljevska etapa. Fantje na Učko, dekleta pa do Fažane. 140 kilometerska preizkušnja je bila za mojo trenutno pripravljenost malce preveč, še posebej potem, ko sem videla kakšna ekipa naj bi šla z nami v Fažano: od deklet Katja, Tatjana, Valerija in Maja in nekaj precej močnih fantov in bi se jaz le mučila če bi jih lovila. Tudi Igorja je že od prejšnjega dne bolelo koleno in zato sva se odločila, da rundo skrajšava in sva na razgledišču nad Limskim kanalom obrnila in malce bolj po notranjosti Istre šla nazaj do Novigrada.
Ta dan sem res uživala, saj sva se peljala čisto turistično. Vmes sva se ustavljala in slikala. Oljčne nasade, obrezane vinograde, rožnate cvetoče breskve po vinogradih, rdečo istrsko prst, ki je z zeleno travo in sinje modrim nebom ponujala veliko lepih slik, a nisem vseh lovila na aparat saj bi se potem vračala dlje kot fantje iz Učke, ki so ta dan naredili enkrat več kilometrov od naju. Med potjo sva v Višnjanu na lepi terasici pred gostilno srečala Jernejo in Špelo, ki sta tudi delali svojo rundo preko Motovuna. Malo smo še skupaj posedeli in se nato vrnili v Novigrad. Tudi tretji dan se je zaključil lepo, najprej na rivi v mestu in nato pred hotelom in vsi so že po malem načrtovali, da se nasledni dan ne bodo veliko vozili, saj naj bi se precej ohladilo.
Pred večerjo
Zahvala našim "strežnikom" (ne vem kako se jim reče) na večerji
In res je bilo naslednje jutro oblačno in precej hladneje. zato smo le pozajtrkovali in spakirali. ter se počasi odpeljali domov.
Na poti domov
Lepo je bilo. Vseh nas je bilo skoraj 50 kolesarjev in kolesark. Fantje so prevozili čez 400km. dekleta okoli 300. Nekatere smo sicer nekaj manj, a važno je, da smo se imeli lepo in da so trije kolesarski dnevi minili brez poškodb in okvar.
Jutro na obali
Ni komentarjev:
Objavite komentar