Zadnji dan drugega dela poletnega dopusta sva izkoristila za izlet v Kranjsko Goro. Seveda sva s sabo vzela kolesa. Gorce. Igor je imel sicer ene čudne ideje okoli sv. Višarij, a me ni uspel prepričati. Drugič, drugo leto. Danes se greva samo malo peljat, lepo turistično. Gor do Belopeških jezer in nato še naprej po makadamu do koče, ki je bila na zemljevidu narisana precej blizu jezer. (seveda sem spregledala da so med jezeri in kočo vrisani ostri ovinki, kar se je kasneje izkazalo za serpentine, ki so premagovale kar precejšnjo višinsko razliko)
Iz Kranjske Gore sva se po kolesarski stezi peljala do Italjanske meje in prav kmalu po tem zavila v levo. Ker sva bila dovolj zgodnja, še ni bilo turistov in sva se lahko lepo mirno peljala po asfaltni cesti proti jezercema. Pri drugem jezeru se je končal asfalt in nadaljevala sva po makadamski, lepo urejeni cesti, ki se je v začetku komajda dvigovala, kasneje pa so bili v nekaterih delih klanci precej strmi. Steza, ki pelje do koče je speljana ob cesti, kar je prav dobro, ker so pešci po večini na stezi, avtomobilov pa tudi ni bilo, saj je zapora takoj, ko se začne makadam. Da je steza blizu sicer nisva videla, sva pa vseskozi slišala "ragljaste" Italjane, ki so se vzpenjali po njej.
Pri koči sva malo posedela in opazovala vršace okrog naju. Pred nama Mangart in za nama Ponce. Res lepi razgledi.
Po isti poti sva se spustila nazaj v dolino in v Kranjsko Goro. Lep izlet. Priporočam, s kolesom ali peš.(pri zgornjem jezeru je veliko parkirišče za avtomobile)
Mimo Zelencev (izvir Save Dolinke) proti Ratečam
Običajno s smučkami, tokrat s kolesom
Prvo Belopeško jezero
Lepo označeneo
V megli se skriva Mangart
Še malo po betonu
Se gremo kepat
Koča Zacchi
Po Italijansko "našarjeno"
Ni komentarjev:
Objavite komentar