Prvič letos sem se udeležila redne Kolokine torkove runde. Pravzaprav je "kriva" Darja.
- A se greš kaj peljat danes? mi je poslala sms.
Pa bi res šla, vendar nekaj lahkega, ravnino. Prejšnji dan sva s Katjo napadali Stari vrh in noge so bile še vedno ubite. Ko sem videla, da je Žiga razpisal lepo rundo do Kamniške Bistrice, sem ji predlagala, da greva njihovo smer. Do Kamnika in nazaj. Zmenjeno. Ob petih na Štengah. Ko sem Katji omenila, da z Darjo greva na rundo, mi je rekla samo: "Počak, da naredim dva klica." in je prekinila. Čez dve minuti pa že klic nazaj:" Ob pol šestih bom na rondoju v Zbiljah"
Ob petih smo se zbrali Žiga, Darja, Fric, Zmago, Andrej in jaz. Žiga je takoj rekel da gremo do Zbilj skupaj in da bomo šli počasi. Dobro, torej gremo.
V zbiljah smo par minut počakali na Katjo in se skupaj peljali naprej vse do Kamnika. Tu sem še enkrat predlagala, da bi fantje nadaljevali sami do Kamniške Bistrice, me bi obrnile in se vrnile nazaj. Čeprav smo imele še dovolj moči. Vendar so vztrajali, da se bomo tudi nazaj peljali skupaj. Uredu, fantje pojdite naprej in ko se boste vračali, bomo me obrnile in bomo skupaj šli nazaj. Nekaj časa smo še skupaj vozili, a sva z Darjo kmalu po tem, ko se zavije v senčno dolino, ostali zadaj in nadaljevali v svojem pogovornem tempu. Tako ali tako se bodo vračali tu nazaj. Najprej sva si zastavili cilj do prve vode, da napolniva prazne bidone. Nato sva računali, koliko kilometrov nama manjka do okrogle številke na števcu...Dolina pa se je vlekla. In ko sva ugotavljali, da bi pa morali fantje že zdavnaj priti nazaj, nama je kolesar, ki sva ga (sem ga) vprašali kolilo je še do konca, rekel da le še petsto metrov. Prišli sva do cilja. Fantje in Katja, ki je prišla malo za njimi so se smejali in rekli, da so naju namenoma čakali, da bova prišli do konca. Pa saj mi je bilo všeč. Sva le lahko rekli, da sva naredili celo rundo. Par slik. V jezerce (ali izvir) po vodo in nato spust. Naklon, meni in mojim kilam pisan na kožo. Usta do ušes in gasa.
Ko se je cesta malce položila, so fantje skočili mimo in šli naprej. Smo že rekle, uredu, bomo do Škofje Loke šle lepo počasi, a so nas v Kamniku čakali. Vračanje ni bilo nič počasnejše in do Smlednika je letelo. Tam se je Katja poslovila in se preko Trboj vrnila domov, mi smo pa nadaljevali mimo Zbilj do Škofje Loke. V zadnjih kilometrih me je že pošteno pobiralo, Darja, ki pa je že prej, ko smo šli v Kamnik "jamrala", da ji bo zmanjkalo moči, je neverjetno dobro držala skupino in ni bilo videti, da bi bila kaj utrujena. Res dobro je peljala. In po treh urah spet na Štengah, sva bili obe zelo veseli, malce utrujeni in odločeni, da je tole treba ponoviti.
Fantje, hvala, ker ste nas vzeli zraven. Vi ste imeli razpeljavo, me smo pa imele res dobro rundo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar