Skoraj tri leta je od takrat, ko mi je oče, ko sem prišla na obisk domov rekel: "Hermina jaz sem pa nekaj premišljeval. Nekaj bova napisala. "
Malce v dvomih kakšno idejo ima zopet in kaj si je zamislil, sem ga poslušala. Bilo je nekaj dni po občinskem prazniku občine Gorenja vas - Poljane, ko so moškemu zboru Javorski pevcei podelili priznanje za dosežke na področju kulture, za ohranjanje pevskega izročila. Oče se je v pomenku z Janezom Dolencem - pevovodjem zbora domislil, da bi bilo dobro pevske dosežke, dogodke in sploh vse povezano s petjem v krajih pod Starim vrhom nekako zabeležiti. Omenil mu je tudi, da bi najbrž to naredila jaz. Malce v dvomih, da sem sploh sposobna narediti takšen zapis sem odlašala dobra dva meseca, ko sem očetu le privolila. Sicer pa mi je od takrat vedno, ko sem prišla domov "trkal" na dušo in srce, ki - to moram priznati - še vedno priprada Javorjam, naj to naredin.
Takoj, ko sem privolila v njegov "plan" je že vedel koga bova najprej obiskala. Tako sva že sredi januarja leta 2019 obiskala Jožeta Dolenca. Izjemen vir informacij in podatkov, ki naju je čakal z obsežnim zapisom njegovih spominov. Ta obisk je napeljal na naslednjega pri Tavčarjevih, nato pri Korošcovemu Jožetu, Žgajnarjevih ......in tako naprej preko dveh let do vseh pevcev, njihovih otrok, žena, sorodnikov, kasneje tudi arhivov in knjižnic. Zbiranja in prebiranja fotografij, za katere sem imela srečo, da sta jih imela največ dva, ki sta res želela, da knjiga postane tudi lep foto-dokument za kraj. To sta moja mami Marjeta Štibelj in Janez Dolenc. Seveda tudi vsi ostali...
Delo, ki naj bi v začetku bilo le kratek zapis o pevcih je presegelo naziv zapis ali brošura in po zbranih vseh možnih podatkih in zapisih je preraselo v lepo knjigo.
Vesela in ponosna sem pred tremi dnevi na kresni večer v roke dobila svežo "še toplo" knjigo Pevci izpod Starega vrha. Nikakor ni to moja knjiga, to je knjiga vseh pevcev. Vseh, ki so mi pomagali sestaviti zapise, vseh, ki sem jih obiskala in se o petju z njimi pogovarjala. To je tudi očetova knjiga, saj je brez njegovega "sitnarjenja" ne bi bilo. To je tudi Knjiga TD Stari vrh, ki mi je velikodušno prišlo nasproti in podprlo ter jo izdalo in založilo.
In nenazadnje je prav TD Stari vrh skupaj z vsemi, ki so pristopili in pomagali, pripravilo nepozaben večer na predvečer praznika dneva državnosti, ko smo knjigo pospremili med bralce.
Na lep poletni večer smo se pod župniščem na prizorišču zbrali vsi, ki imamo radi domačo pesem. Nisem rada v središču pozornosti in nekako tuje mi je bilo slišati moje ime vedno znova, a vesela in ponosna sem, da mi je kljub kakšnemu kamenčku, ki se je kdaj zavalil pod moje noge uspelo trdno stati na tem projektu in ga pripeljati, do najlepšega konca.
Popoln dan so zaokrožili moški zbor Javorski pevci, pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora Javorje, žal mi je, da so se opravičili otroci iz mladinsko - otroškega cerkvenega zborčka, saj poleg petja uporabljajo tudi precej inštrumentov. Zelo pa sem bila vesela, da so na prireditvi spet zapele moji sestri in mami.
Tudi viže, ki so jih igrali Mežnarjevi godci, so večeru dale poseben čar, viže zaigrane na frajtonarco, na s-klarinet in bardon (bariton) so res nekaj posebnega, redko slišane in hvaležna sem godcem, da so se odzvali vabilu. Vse pevce in govornike je v program povezala Saša Pivk Avsec.
Kasneje po predstavitvi pa smo ob prijetnem klepetu postali ob bogato založenih mizah s pecivom in domačimi dobrotami..(hvala mami, teta Anica in seveda žene iz mešanega cerkvenega zbora, ki ste priskrbele vso pecivo)
Ne bi se rada zahvaljevala poimensko, saj bi najbrž vsaj polovico zaslužnih za ta lep dogodek izpustila in bi delala krivico vsem, ki so prispevali svoj del. (ureditev prostora, okrasitev ozvočenje, ureditev prometa,pripravaprigrizkov in miz s pecivom.........)
Seveda pa sem hvaležna vsem, ki ste denarno podprli izid knjige in omogočili, da ta zapis pride med bralce. Brez vaše pomoči, bi bil to prevelik zalogaj in res bi bilo škoda, da bi takšne zgodbe ostale neizdane nekje v predalu.
Sigurno pa se moram res še enkrat zahvaliti Martini, ki mi je sedaj v zadnjih mesecih in ob urejanju in pripravi knjige za tisk stala ob strani in poskrbela, da je izdelek res tak, kot mora biti.
Lepa polička
Knjiga je na voljo pri meni doma (Podlubnik) pri očetu v Javorjah (par Darmutu) in v gostilni Blegoš.
Lahko pa jo pošljem tudi po pošti.
PS: Oče mi je včeraj zvečer, ko so se počasi zbrali vtisi in uredili občutki po predstavitvi knjige rekel: " Hermina, jaz sem pa nekaj premišljeval, veš kaj bova sedaj zapisala....."
Prosim če starih slik ne kopirate iz tega bloga, ozirome me o tem obvestite in navedete vir.
