sreda, 2. februar 2022

Križna gora

Kooončno. Skoraj po enem mesecu ponovno na Križni gori. Še vedno čutim posledice bronhitisa, ki me je zaustavil in prisilil k mirovanju. Tudi, če bi hotela, mi škripanje, piskanje in pekoča bolečina v pljučih ni dovolila podvigov v klance. 


 

Čeprav, še ko sem bila že oblečena nisem bila sigurna, ali bi šla, ali ne.... Meglen in pust dan mi še vedno ni bil dovolj simpatičen za sprehod. Malo sem se tudi polenila in bolj mi je dišala kava in knjiga na kavču (mimogrede - berem knjigo naše nekdanje biatlonke Tadeje Brankovič: Peta olimpiada, toplo priporočam) Vem, da je vedno najteže iti od doma, po domače spraviti rit v pogon. Že po parih minutah pa sem uživala. Kot vedno. 

Pusto in oblačno...


 

Vreme se je v dobri uri mojega pohoda - sprehoda, spremenilo in dan je postal lep, sončen in tudi dokaj topel. Pomlad se že počasi bliža in tam, kjer je sonce zgrelo zemljo je že zadišalo po rasti, čeprav je šele začetek februarja. Ptice, ki se okoli hiše že tudi pomladno oglašajo, pa so se poskrile, saj me je vso pot do vrha spremljalo nadležno pokanje, ki se je slišalo iz strelišča v Crngrobu.  

mislim, da grem prav 😁

Spremembe na poti. Obvoz....gradijo gozdne poti. 

meni zelo lepa steza na Malarovn pa ostaja


Nekdo je imel veliko dela. Morda detel ali žolna

Na Cavernu je še vedno temačno in pusto


In pa seveda, končno sem preizkusila moj nov (saj je že skoraj star) fotoaparat. Kar uredu bo. Da bi mi zdržal vsaj toliko kot stari. In vsaj toliko padcev in udarcev kot prejšnji. 

 
 
Pomlad bo...
 



 
Pri cerkvi na vrhu pa že sonce

Trihlav se ni videl, tam nad zadnjo smreko na desni bi moral biti..

Storžič ima le še za vzorec snega, a ni še konec zime


Čez en mesec bo pa že bolj zeleno

Lep okrasek na smrekici. 😕
Tile okraski po smrekicah, ki so v zadnjih letih postali moderni so lepi, ko je zima in čas zanje, a bi bilo dobro, če bi se tudi odstranili, saj ponekod ležijo potem po tleh, bunkice so pometane po bregu ali pa razbite ležijo pod smreko (tik pod kočo) ......tole masko sem jaz odnesla v dolino


xnajst takih.....

...da sem končno naštudirala tole

 in tole


Moj Aško je bil točno tak. Ga pa že 4 leta ni

Pajšta in Lubnik

Ne morem, da ne bi. Packi packasti. 
 
Če bi pobrala vse robce okoli poti pa tale vreča ni dovolj velika. 


 

četrtek, 6. januar 2022

Leto 2021

 Že skoraj en teden smo v novem letu. In že skoraj en teden sem (kadar nisem pisala česa drugega) vzela čas in brskala po slikah, s katerimi bi najbolje povzela celo leto. Nemogoče. 

Ker potem bi jih pod tem zapisom bilo lahko tudi tristo.... (imam jih pa preko 5000)

 

Jaz v letos najpogostejši opravi  - nič mi ne manjka
(kolena so umazana zaradi slikanja edih detajlov vtravi)


Zato sem jih izbrala le nekaj, ne najlepših in z njimi lahko opišem in pokažem le majhen delček vsega leta. 

Zame je bilo lepo leto. V nekaterih stvareh bi bilo lahko bolše in bi morda lahko naredila več kilometrov na kolesu, morda bi lahko bila večkrat na bližnjih hribih......a vedno se da narediti več. Več sem delala druge stvari. Predvsem pa sem vesela knjige, ki sem jo v tem letu dokončala. 

 Nekaj urtinkov v slikah:

veliko lepih sončnih vzhodov.....

....in zahodov

na Starem vrhu in na morju

po domačih potkah

z najbolšo psetino

in njegovim gospodarjem - sestro Ido

s teto Anico in Frenkom


z nečakinjama

s sestro Veroniko

še največ sama

pa tudi z mnogimi pohodniki

Tudi kakšen tak dan je bil vmes, ko te vrže v skale....
 
......a ga je treba znat ukrotit

 
 v hribe z gorcem ...

in cestakom

 
 
v Javorjah


 



in v Šk. Loki

na snegu, na riti in.....


na dilcah


 
 

 
 

s prijateljicami in prijateli
 

 
in verjetno enem od najlepših dni v mojem življenju 


Kljub vsemu kar nas je doletelo v letu 2021 je bilo to zame lepo leto, Želim si, da bi bilo tudi nasledje vsaj malo takšno. Upam, da si ga bomo znali narediti srečnega in da bomo tudi v kakšnem ne preveč lepem dnevu našli nekaj lepega. 

Srečno, zdravo in uspešno leto 2022!!