Kooončno. Skoraj po enem mesecu ponovno na Križni gori. Še vedno čutim posledice bronhitisa, ki me je zaustavil in prisilil k mirovanju. Tudi, če bi hotela, mi škripanje, piskanje in pekoča bolečina v pljučih ni dovolila podvigov v klance.
Čeprav, še ko sem bila že oblečena nisem bila sigurna, ali bi šla, ali ne.... Meglen in pust dan mi še vedno ni bil dovolj simpatičen za sprehod. Malo sem se tudi polenila in bolj mi je dišala kava in knjiga na kavču (mimogrede - berem knjigo naše nekdanje biatlonke Tadeje Brankovič: Peta olimpiada, toplo priporočam) Vem, da je vedno najteže iti od doma, po domače spraviti rit v pogon. Že po parih minutah pa sem uživala. Kot vedno.
Pusto in oblačno...
Vreme se je v dobri uri mojega pohoda - sprehoda, spremenilo in dan je postal lep, sončen in tudi dokaj topel. Pomlad se že počasi bliža in tam, kjer je sonce zgrelo zemljo je že zadišalo po rasti, čeprav je šele začetek februarja. Ptice, ki se okoli hiše že tudi pomladno oglašajo, pa so se poskrile, saj me je vso pot do vrha spremljalo nadležno pokanje, ki se je slišalo iz strelišča v Crngrobu.
mislim, da grem prav 😁
Spremembe na poti. Obvoz....gradijo gozdne poti.
meni zelo lepa steza na Malarovn pa ostaja
Nekdo je imel veliko dela. Morda detel ali žolna
Na Cavernu je še vedno temačno in pusto
In pa seveda, končno sem preizkusila moj nov (saj je že skoraj star) fotoaparat. Kar uredu bo. Da bi mi zdržal vsaj toliko kot stari. In vsaj toliko padcev in udarcev kot prejšnji.
Pri cerkvi na vrhu pa že sonce
Trihlav se ni videl, tam nad zadnjo smreko na desni bi moral biti..
Storžič ima le še za vzorec snega, a ni še konec zime
Čez en mesec bo pa že bolj zeleno
Lep okrasek na smrekici. 😕
Tile okraski po smrekicah, ki so v zadnjih letih postali moderni so lepi, ko je zima in čas zanje, a bi bilo dobro, če bi se tudi odstranili, saj ponekod ležijo potem po tleh, bunkice so pometane po bregu ali pa razbite ležijo pod smreko (tik pod kočo) ......tole masko sem jaz odnesla v dolino
xnajst takih.....
...da sem končno naštudirala tole
in tole
Moj Aško je bil točno tak. Ga pa že 4 leta ni
Pajšta in Lubnik
Ne morem, da ne bi. Packi packasti.
Če bi pobrala vse robce okoli poti pa tale vreča ni dovolj velika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar