Pohod po Valentinovi poti 2018

  Tri dni je padal dež, vreme je bilo kislo, vetrovno, deževno in nikakor ni kazalo, da bi bilo primerno za kakršenkoli pohod. A mi imamo srečo. Čeprav je večer prej še močno deževalo smo se prebudili v svež, v dolini precej meglen dan. In prva stvar zjutraj je bilo to, da sem preverila spletno kamero na Lubniku. Jasno, jasno, jasno....na vse smeri jasno le v dolini megla. Odlično. Pred nami je lep dan.

 

Zame še posebej saj sta se na pohod najavili tudi moji dve nečakinji z mamico (mojo sestro), moji starši, še ena sestra in teta. 

  Na spodnji postaji sedežnice na Starem vrhu se nas je ob devetih zbralo točno sedemdeset pohodnikov. Po skupinski sliki in vpisu, smo se podali na pot. Na zadnji pohod v sklopu pohodov Od cvetja do pomladi, ki jih pripravlja TD Stari vrh. 

   Pohod je tradicionalen in je vsako leto na zadnji oktoberski dan - praznični Dan reformacije ter poteka vedno po isti trasi. Predvsem je namen pohodnikom predstaviti samo smučišče in turistično ponudbo ob smučišču, ki je tu res bogata. V vaseh Zapreval in Četena Ravan je v zimskem času skoraj 90% prebivalstva turistov, ki tu koristijo turistično ponudbo od smučanja, sankanja, pohodništva in uživanja v še vedno neokrnjeni naravi in domačih dobrotah.

 Celotno današnjo pot pa najbolje opišejo slike  (za nekatere se zahvaljujem sestri Idi in za prvo Janezu D.)

 

Vsi smo se vpisali...

 

...in se odpravili v še vedno rahlo megleno jutro, a skozi meglo se je kazalo sonce

 

 

 

V preteklih dneh je bilo kar precej dežja

 

Prelepe mušnice, ki smo jih na poti videli še več

 

Sonce....

 

Gozd je res lepo obarvan in ko je posijalo sonce....pravljica

 

Iz gozda smo stopili na asfaltno cesto in nekaj časa šli po njej

 

Malce prestare gobe, a še vedno jih je lepo videti

 

Tam nad nami že najvišja točka pohoda - Gostišče na Starem vrhu

 

Na smučišču smo se ustavili, Janez je razdelil "zdravilčka" Tomaž pa je povedal nekaj zanimivosti o smučišču in zasneževanju

 

Stali smo sredi najpoložnejšega dela smučišča

 

Mimo hidroakumulacijskega jezera....

 

.....kjer so včasih vanj tudi skakali

  

 

  

Preko ceste, ki preko Prevala pelje v Javorje ali v Zaprevalj (kakor se pač obrneš)

 

Pri Hribušku smo bili spet deležni pogostitve s šnopčkom in pecivom

 

 

Nadaljevali smo pot v gozd, kjer pa je bilo pravo presenečenje za naše najmlajše pohodnike. V gozdu so jih čakali lisica, medved in orel

 

 

Na Greblici pri Družinskem parku smo se vsi počakali ....

 

....

 

....in nadaljevali pot preko smučišča proti koči na Starem vrhu

 

 

Smučišče je že pripravljeno in čaka se le še na prave temperature

 

V Koči na Starem vrhu nas je čakala malica

 

.....je bilo dobro..

 

Ko smo zapuščali kočo, je bilo nebo že malce bolj oblačno

 

 

 

 

Spustili smo se na Južno pobočje Starega vrha v Četeno Ravan

 

Kjer nam je Marko D. predstavil cerkev  

(več o cerkvi sem pisala v blogu pred enim letom)

 

V cerkvi je zvonček želja

 

Nadaljevali smo pot v vas

 

....kjer nam  je Marko predstavil še dr. Gregorja Kreka jezikoslovca in pesnika, 

ki je bil tu rojen

 

Janez pa je povedal še nekaj besed o turizmu v teh krajih

 

Nadaljevali smo skozi vas proti Mlaki

 

 

 

Cesta, ki iz Mlake pelje v Javorje

 

  

 

 

 

Mlaka

 

Hiša Par Jejlari kjer je bil sneman film Cvetje v jeseni 

  

 

 Pečen kostanj....

...jaboljka, mošt, žganje in orehi, frajtonarica in obilo dobre volje - krasna postrežba

 

Cerkev sv. Valentina na Jarčjem brdu

 

 Tudi to smo si ogledali, mami in sestra Erika pa sta še zapeli

 

 Nato smo se vrnili nazaj....

 

....

 

 .....na začetek naše poti...

 

 

....v gostišče Grapa

 

Tu smo med vsemi pohodniki, ki so bili na vseh treh tradicionalnih pohodih izžrebali še lepe nagrade in med njimi še glavno nagrado 

 - letno smučarsko  karto na smučišču Stari vrh

 

Čakalo nas je še okusno kosilo

 

 

 Letošna bera pohodov je tako zaključena. Prav vsak posebej je bil lep in drugačen. Od prvega Zimskega, ko smo gazili preko meter in pol visoko snežno odejo, Meteoritkovega pohoda, kjer so nas spremljali otroci iz PŠ Javorje, do cvetočega in dišečega majskega Pohoda s pesmijo ter nadaljevali v poletje z pohodom na Blegoš in Med gorami, jesenskega Lovskega, kjer smo se srečali z lovci.

 Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi vseh teh pohodov, ter vsem, ki so nas na pohodih vedno toplo sprejeli in nas gostili ter nam nudili izdelke svojih domačij. Zahvala tudi Janezu Šturmu za vodenje in dobro organizacijo.

Vsem pohodnikom se zahvaljujem za dobro družbo. Tiste, ki pa še oklevate.....pridružite se nam naslednje leto. Janez že pripravlja in išče nove steze, ki jih v teh lepih krajih res ne manjka.

Se vidimo drugo leto!  

 

Praznovanje 200 letnice rojstva Luke Jerana

  16. 10. 2018 je minilo 200 let od rojstva duhovnika, misijonarja, pesnika, pisatelja, časnikarja in dobrotnika Luke Jerana.

 

  Luka Jeran je bil rojen v Javorjah pri Barbarč. V hiši  moje stare mame, kjer sem preživela kar velik del svojga otroštva. No v hiši, ki je stala na tem mestu pred to novo hišo, ki jo je sezidal moj stari ata. 

 Spomladi mi je Janez Šturm dejal, da bi bilo  dobro če bi za v  knjižnico na prostem, ki so jo uredili otroci malo nad to hišo, napisala par besed o Luku Jeranu. Ko sem začela iskati in  prebirati podatke o njem sem spoznala, da je par besed čisto premalo in da nas je lahko kar malo sram, ker o tem velikem možu, ki je rastel tu v Javorjah ne vemo ničesar. Niti pri verouku se o njem nismo učili nič. Bil je pozabljen in jaz menim, da niti ne samo zaradi političnega sistema, ki je zaničeval in tajil duhovnike. Bil je pozabljen tudi od duhovščine. Kar niti ni čudno, saj se je močno zavzemal za skromnost duhovnega stanu. In je pogosto grajal tudi duhovnike. Pa o tem nebi pisala tukaj. Morda, kdaj kasneje, ko bom imela več podatkov.

 

Javorje v ospredju Barbarčeva hiša

  Luka Jeran je v svojem času za slovenstvo, za jezik, za narodno zavest storil morda več kot kdo, ki ga dandanes kujejo v zvezde. A bil je preskromen in - kritiki so mu rekli - mračnjak in nazadnjak, ker je obsojal literaturo in poezijo svojih sodobnikov, samo zato ker je želel da mladina odraste v zdrave in močne Slovence. Mnogim dijakom je pomagal, da so lahko študirali. Ustanovil je Ljudsko in dijaško kuhinjo in ne tako, kot so me nekateri novinarji napačno navajali - da je v okviru Ljudske kuhinje ustanovil dijaško kuhinjo. V stari stavbi kjer je bilo strelišče (danes Waldorfska šola) je uredil Ljudsko in dijaško kuhinjo.

 Bil je misijonar, čeprav se mu želja, da bi deloval v misijonih ni uresničila, saj se je moral dvakrat vrniti zaradi bolezni, a je doma s pomočjo svojega časopisa Zgodnja Danica živel svoje misijonsko poslanstvo in pomagal z zbranimi darovi misijonarjem po svetu in dijakom in študentom doma.

 Dodajam slike iz praznovanja v Javorah, ko smo na lepo sončno soboto 20.10.2018 počastili spomin na velikega Luko Jerana. 

 Ob tem dnevu smo v Javorjah izdali knjigico katere namen je, da se predstavi Luka Jerana na najpreprostejši način vsem, ki bi želeli vedeti, kdo je bil. Knjigico lahko dobite v Gostilni Blegoš v Javorjah ali pri meni.

 

Pred hišo, ki stoji na mestu nekdanje Jeranove rojstne hiše

 

Kratek program 

 

Otroci so lepo zapeli  

 

 

 

Preden se je program začel smo skupaj zapeli pesem 

Marija skoz življenje, voditi srečno znaš, 

ki jo je napisal Luka Jeran

 Mami in sestra Erika pa sta zapeli v duetu lepo pesem Moli rožni venec. 

 

Čudovita nova reljefna slika Luke Jerana. Delo domačega kiparja Jožeta Tavčarja

 

 

 

Maša v Javorski cerkvi

 

 

Slavnostni govornik teolog in pedagog dr. Bogdan Dolenc 

 

 

 

Časopis ki ga je 44 let urejal Luka Jeran 

 

Grob in spomenik na Ljubljanskem Navju, kamor smo nesli cvetje 

 

Če slučajno koga zanima še kaj več je v tejle knjižici

 (gostilna Blegoš ali pri meni)