Valentinov pohod - TD Stari vrh

 Zadnji pohod v sezoni 2026 je Valentinov pohod. Pohod, ki nam je v preteklih letih postregel že z vsem, od dežja, do snega je bil letos povsem jesenski. Meglen začetek v dolini in sončen in v tople jesenske barve odet zaključek. No, sonce nas je obsijalo prvič prav pod vrhom, pod Gostiščem na Starem vrhu in nas spremljalo potem vso pot do konca. 

 

 

Na spodnji postaji šest sedežnice ob gostišču Grapa, se nas je zbralo preko petdeset pohodnikov. Po vpisu nas je pozdravil Miha Mrak, direktor STC Stari vrh in pohodnikom, ki radi smučajo, tudi razodel optimistične načrte za sezono 2026/27. Mi pa držimo pesti, da bo zima radodarna z mrazom in snegom ter se načrti uresničijo. Letos so okrepili floto snežnih topov, ki so že pripravljeni za izdelavo snega. Tudi smučarske karte bodo vsak čas v predprodaji in vabljeni v nakup, ( https://starivrh.si/ ) 

 

 

 Miha Mrak je predstavil načrte za  letošnjo smučarsko sezono 

 

   

 Direktor Miha Mrak je dve karti podaril, tokrat smo naključno izbrali dva mlada smučarja 

Pohodniki smo se nato podali ob smučišču proti vrhu. Pot nas je peljala skozi lepe zlate bukove gozdove in prvi postanek smo imeli na domačiji Hribušk, kjer nas je pozdravil sam predsednik društva Tomaž Ažbe.

 

 

 

 

 

Iz občine Škofja Loka v občino Gorenja vas - Poljane 

 

 

 

 

Proti Zaprevalu 

 

Na tem mestu je bilo poleti vse belo marjetic, tale pa je takrat malo zaspala... 

 

Tam gor v megli se skriva gostišče Stari vrh 

 

Mimo zbiralnika vode 

 

Jesen v vsej svoji lepoti, če bi bilo še sončno bi bilo pa že kičaasto 

 

Ja kako odličnooo. Teličkova skuta, še topla pečena.  

 

 

 

Ja no, tudi meni ga je natočil 

Nadaljevali smo skozi gozdiček do Grebljice, kjer je bil Družinski park v polnem obratovanju. Mi pa smo šli najprej po lepi razgledni poti, proti najvišji točki pohoda - Gostišču Stari vrh, kjer je že čakalo kosilo za vse vpisane pohodnike. 

 

Družinski park obratuje 

 

Tale smreka je res zanimiva ima enih šest debel 

 

 

 

 Gostišče Stari vrh

 

Aperitiv pred kosilom nam je postregel gospodar Grega

 

  

 Domače? Domače! 

Ob gostišču je zgornja postaja šest sedežnice in strojnica, ki jo je Tomaž razkazal. Ko smo po kosilu stopili iz koče se je sonce že prebilo skozi oblake in pohodniki, ki so bili tu prvič so občudovali prelepe razglede. 

 

Tomaž pa je razkazal strojnico šest sedežnice 

 

Razgledi 

Sledil je spust in ovinek proti Četeni ravni, kjer smo obiskali čudovit vikend, ki ga imata v lasti Salvin in Joži, preprosta in predvsem zelo gostoljubna - zdaj že lahko rečemo naša prijatelja, ki nas zadnjih nekaj let čakata in sprejmeta na svojem pravljičnem vikendu. Skupaj smo tudi zapeli in si ogledali vse skrite detajle v okolici vikenda (v kratkem načrtujeta, da bosta ta vikend dajala tudi v najem, četudi sem domačinka, bi z veseljem šla za nekaj dni v ta "odklop") 

 

Na svojem vikendu sta nas čakala Salvin in Joži 

 

 

 

Pa zapeli smo tudi 

Pohdoniki smo nadaljevali pot proti cerkvi svetega Brikcija v Četeni ravni, kjer nas je čakal Marko Dolenc in nam cerkev predstavil.  Predstavil pa nam je tudi doktorja Gregorje Kreka, ki ima spomenik malo nižje sredi vasi, kjer smo se tudi ustavili.  Pri Davčen smo imeli ponovno postanek, tokrat za kavo.

 

Marko je predstavil cerkev 

 

Še ena zadnja travniška kadulja 

 

in kip Dr. Gregorju Kreku v Četeni Ravni 

 

 

 

Pri Davčen pa kavica 

 Pot proti Mlaki pelje po lepi kolovozni poti čez travnike pod vasjo Četena ravan in prav kmalu smo prišli do Poklajnovega in nato čez mokre in mlakaste travnike do Jejlarja. Tudi tu nas je čakala postrežba, Blaž pa je že veselo raztegoval harmoniko. Kmalu smo z njim zapeli, nekateri tudi zaplesali. Na kmetiji Jejlar smo si ogledali novo nastajajoči muzej ki ga pripravlja gospodar Niko in med stara orodja, ki so po sklopih združena, lepo vpleta tudi slike iz filma Cvetje v jeseni, ki je bil tudi tu sneman. 

 

 

Vodnik Janez kaže na prelepo Poljansko dolino 

 

Pri Jejlarju Blaž že igra harmoniko 

 

 

 

 

Nastajajoči muzej 

 

 

Pa smo še malo zapeli 

Po daljšem postanku smo se odpravili še do zadnje naše postaje. to je lepa cerkvica svetega Valentina na Jarčjem Brdu, ki je prav tako kot prej omenjena cerkev v Četeni ravni podružnica farne cerkve svetega Tilna v Javorjah. Rudi nam je cerkev opisal in tudi tu smo zapeli. 

 

 

 

 

 

Na poti proti Jarčjemu Brdu na prevalu je postavljena visoka zastava, pod njo pa tale lepa domoljubna pesem, ki jo je napisal rojak Andrejonov Marko. Večkrat jo lahko preberemo in razmislimo (res slaba fotografija, bom še šla tam mimo in ponovno fotografirala)  

 

Cerkev svetega Valentina nam je predstavil ključar Rudi Kokelj. Tudi tu smo zapeli lepo Marijino pesem.  

Ostal nam je le še zadnji del poti, vračanje nazaj na izhodišče.  Tu smo se poslovili in odšli z lepimi vtisi domov. Pohod je sicer trajal več kot šest ur, a same hoje (premikanja) sem ob koncu na uri imela za dobre tri ure, kar pove, da smo imeli res veliko postankov in da smo se imeli lepo. 

 

Že ob vpisu so vsi pohodniki prejeli nov program za naslednje leto in v TD Stari vrh upamo, da se nam ponovno pridružijo na naših poteh in skupaj raziskujemo lepe kraje, spoznavamo prijazne ljudi in obiskujemo gostoljubne ponudnike domačih dobrot v vseh vaseh pod Starim vrhom.

 

 

 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste omogočili letošnjo sezono pohodov, ki ste nam odprli vrata, nas sprejeli in pogostili, nam pokazali svoje dejavnosti in zanimivosti in upamo, da bomo še naprej tako lepo sodelovali. Hvala vsem, ki ste nam dovolili, da smo prečkali vaša dvorišča, včasih tudi travnike in polja. Hvala vodniku Janezu Šturmu, ki je pripravil vsem zanimive poti, jih preveril, prehodil, pokosil in uredil, da smo pohodniki brez težav uživali na poti. Predvsem pa hvala vsem vam, ki ste se pohodov udeležili in upamo, da se naslednje leto spet vidimo. 

Prvič že na Zimskem pohodu 20. februarja.

Srečno!