Pohod Med gorami je peti od sedmih pohodov in je nekakšen pričetek prazničnega dneva, ko pod Starim vrhom, sredi smučišča na Grebljici poteka tradicionalna etnološka prireditev Dan oglarjev. Letos že triinpetdesetič.
Zjutraj se je na Grebljici zbralo skoraj petdeset pohodnikov. Po vpisu in pozdravnem nagovoru organizatorja pohoda Janeza, smo se odpravili med "Polanske griče".
Pohod smo pričeli po južnem pobočju Starega vrha, med vikendi in med hojo opazovali razgled na Poljansko dolino, na katero se nam je pogled odprl med drevjem. Na koncu Podvrha smo zavili proti gozdu in po senčnati poti prišli do Andrejonove senožeti pod Koprivnikom. Tam smo tudi stopili na staro vojaško ali Blegoško cesto, ki iz Podpulfrce pri Škofji Loki vodi vse do Blegoša. Kratek počitek s pogledom na pred kratkim pokošeno Andrejonovo snežet, ki jo še vedno kosijo na roke.
Pot smo nadaljevali pod Koprivnikom vse do sedla, ki mu domačini rečemo Na bard, (kjer so ostanki skladišča iz časa gradnje ceste (1938) kjer so hranili (pa res ne vem točno kaj) - morda opremo, materijal, morda so tu prenočevali delavci ujetniki - to se moram pa res pozanimati.)
Malce smo počakali, posedli po okoliških koreninah in grivah in prav kmalu je Andrejonov Marko pripeljal odlično domačo malico, ki jo je pripravila žena Anka.
Po daljšem počitku smo nadaljevali pot naprej. Vojaška cesta se je kar nekaj časa spuščala in malce preden smo prišli iz gozda v Rovtu, smo zavili ostro desno in v breg. Tu se nam je že odprl pogled na smučišče in na "skoraj" cilj, ki pa se je še skrival za grebenom smučišča. Kar nekaj časa mo potem nadaljevali pohod, malo navzgor, malo po ravnini. Ker se je vedno bolj oblačilo in so že priletele tudi posamezna kaplice, smo obisk vrha Starega vrha tokrat izpustili in po bližnjici krenili proti Tončkoni koči.
Kava in pecivo se tu vedno priležeta. Ko smo se ravno nameravali odpraviti naprej, smo bili prisioljeni v daljši počitek, za kar je bila kriva ploha. Še vedno dobre volje, smo se posedli nazaj pod streho in pod smreke in počakali, da se je sonce spet pokazalo med oblaki. Ploha pa je odplavala naprej proti Ljubljani, kar smo ob razgledu, ki se ponuja izpred koče lahko opazovali.
Ker je bila trava mokra in drseča, smo se v dolino odpravili po cesti in malo nižje zavili na lovsko stezo, po kateri smo prišli do Podvrha in naprej na prizorišče prireditve. Tu so člani turističnega društva Stari vrh poskrbeli za okusno in obilno kosilo, ki je čakalo vsakega pohodnika. Ansambel Zvok je vabil na plesišče. Tudi gostje so se že pričeli zbirati in počasi smo se pomešali med njih in se pridružili veselemu dogodku.
Pohod je bil lep. Kljub temu, da smo večkrat gledali v nebo in upali,
da ne bo dežja, in nas je na koncu, ravno ob pravem času vseeno ujel.
Nič zato, saj smo vedrili pri Tončki. Celoten pohod je trajal šest ur, a le zato, ker smo skoraj eno uro čakali, da je dež prenehal padati. Opravili smo 15 kilometrov in 540 višinskih metrov.
Sedaj sledi skoraj dvomesečni premor in se na šestem pohodou spet srečamo 21.septembra, ko bomo Jesenski pohod pričeli v Poljanah, se podali na Gabrško goro in preko Javorji in Zakobiljka spet nazaj v Poljane.
Ne pozabite, štirje pohodi v letošnjem letu vam prinesejo nagrado.
Prav lepo vas vabimo že sedaj.
Zahvaljujemo se Kmetiji odprtih vrat Andrejon za pogostitev na poti, Tončki Logar za pogostitev in vedrenje pri njeni lični koči. In seveda pekačem in vsem, ki so pomagali pripraviti kosilo ob vrnitvi.
Se vidimo 21. septembra ob 9.00 uri v Poljanah na Jesenskem pohodu
Ni komentarjev:
Objavite komentar